Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je voditeljem držav članic predlagala razmislek o vzpostavitvi strateških zalog plina na ravni Evropske unije. Pobuda prihaja ob nižji napolnjenosti evropskih skladišč ter povečani negotovosti na svetovnem trgu energentov.
Von der Leyen je predlog predstavila na četrtkovem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju, poroča Politico, ki se sklicuje na več evropskih diplomatov in uradnikov. Podrobnosti še niso izdelane, ukrep pa naj bi bil predvsem dolgoročna zaščita pred prihodnjimi motnjami pri dobavi.
Strateške zaloge bi lahko delovale podobno kot obvezne rezerve nafte in naftnih derivatov. Določene količine plina bi bile tako rezervirane za krizne razmere in ne bi bile odvisne le od trenutnih razmer na trgu ter poslovnih odločitev energetskih podjetij.
Evropska skladišča pod običajnimi ravnmi
Evropska skladišča plina so bila 13. oktobra napolnjena približno 74-odstotno. Analitiki pričakujejo, da bo napolnjenost do začetka novembra dosegla od 75 do 78 odstotkov, kar je približno deset odstotnih točk pod petletnim povprečjem.
Polnjenje skladišč je letos upočasnila rast veleprodajnih cen. Konflikt z Iranom in motnje v Hormuški ožini so omejili dobave utekočinjenega zemeljskega plina iz Katarja in Združenih arabskih emiratov ter okrepili tekmovanje med Evropo in Azijo za razpoložljive pošiljke.
Cene evropskega plina so se letos po podatkih Reutersa zvišale za več kot 150 odstotkov. Skladišča običajno zagotovijo približno četrtino do 30 odstotkov plina, ki ga EU porabi pozimi, preostanek pa mora sproti dobivati po plinovodih in prek terminalov za utekočinjeni zemeljski plin.
Kljub nižjim zalogam Evropska komisija za zdaj ne napoveduje neposrednega pomanjkanja. Nedavna analiza evropskih operaterjev plinskih omrežij je pokazala, da je sistem dovolj prilagodljiv za zadovoljitev potreb v običajnih zimskih razmerah. Težave bi lahko nastale predvsem ob kombinaciji dolgotrajnega hladnega vremena in novih motenj pri dobavi.
Nemčija že pripravlja svojo rezervo
Nekatere države so zaradi pomanjkljivosti sedanjega tržnega modela že začele pripravljati nacionalne ukrepe. Nemčija načrtuje oblikovanje izredne rezerve s 24 teravatnimi urami plina, ki bi lahko 30 dni nadomeščala izpad njenega največjega uvoznega sistema.
Po osnutku zakona bi lahko rezervo financirali s posebnim prispevkom gospodinjstev v višini do 7,20 evra na leto. Vzpostavitev sistema naj bi v prvih desetih letih stala do 3,08 milijarde evrov.
Nizozemska se je medtem odločila subvencionirati nakupe plina za polnjenje skladišč, saj visoke poletne cene podjetjem niso zagotavljale dovolj spodbude za pravočasno ustvarjanje zalog.
Slovenija nima lastnih skladišč
Vprašanje skupne evropske rezerve je pomembno tudi za Slovenijo, ki nima lastnih podzemnih skladišč zemeljskega plina. Enako velja še za Ciper, Estonijo, Finsko, Grčijo, Irsko, Litvo, Luksemburg in Malto.
Te države morajo po evropskih pravilih sklepati solidarnostne dogovore z drugimi članicami in si ustrezne količine zagotoviti v njihovih skladiščih. Približno dve tretjini vseh skladiščnih zmogljivosti v EU je sicer v Nemčiji, Italiji, Franciji, na Nizozemskem in v Avstriji.
Predlog von der Leyen za zdaj še ni oblikovan kot zakonodajna pobuda. Prav tako ni jasno, kdo bi plin kupoval, kje bi ga hranili in kako bi se financirala skupna rezerva. Voditelji članic pa drugega predloga Komisije, ki bi predvideval skupno evropsko javno naročanje energentov, po navedbah diplomatov niso sprejeli z večjim navdušenjem.
