Evropski parlament je podprl triletni odlog dela evropskih pravil o emisijah metana pri uvozu nafte, zemeljskega plina in premoga. Za spremembo je glasovalo 341 evropskih poslancev, 225 jih je bilo proti, šest pa se jih je vzdržalo. Odlog še ni dokončen, saj mora parlament končno besedilo uskladiti z vladami držav članic.
Evropska komisija je sprva predlagala enoletni odlog nekaterih obveznosti, ki bi se morale začeti uporabljati 1. januarja 2027. Evropski poslanci so se odločili za daljše, triletno podaljšanje rokov.
Po predlogu parlamenta bi morali uvozniki surove nafte, zemeljskega plina in premoga do 31. maja 2031 dokazati, da dobavne pogodbe, sklenjene ali podaljšane po 4. avgustu 2024, vključujejo spremljanje, poročanje in preverjanje emisij metana, primerljivo s pravili, ki veljajo v Evropski uniji.
Pritisk ZDA in evropskih vlad
Za odlog so si prizadevale ZDA ter več evropskih držav, med njimi Francija, Italija in Češka. Dobavitelji in uvozniki so opozarjali, da bi bilo prvotne roke težko izpolniti ter da bi lahko nova pravila v času napetih energetskih trgov otežila dobavo energentov.
ZDA so največja dobaviteljica utekočinjenega zemeljskega plina Evropski uniji. Ameriška administracija in velike energetske družbe, med njimi ExxonMobil, so opozarjale, da bi zahteve lahko povzročile motnje pri dobavi.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je odločitev predstavila kot krepitev evropske energetske varnosti. Poudarila je, da bodo podjetja dobila več časa za pripravo, ob tem pa naj bi se nadaljevalo zmanjševanje emisij.
Evropska ljudska stranka, ki je predlagala daljši odlog, zavrača očitke, da gre za opuščanje podnebnih ciljev. Njen predstavnik za industrijo in energijo Christian Ehler je poudaril, da gre za varnost dobave in nižje cene energije, ne za dovoljevanje dodatnih emisij metana.
Nasprotniki opozarjajo na popuščanje industriji
Socialisti in liberalci so podpirali krajši, enoletni odlog, medtem ko so Zeleni in Levica nasprotovali že predlogu Evropske komisije. Ocenjujejo, da parlament popušča naftni in plinski industriji ter slabi eno najpomembnejših evropskih podnebnih pravil.
Metan je za ogljikovim dioksidom drugi največji povzročitelj segrevanja ozračja. Velike količine se sproščajo pri pridobivanju in transportu nafte, plina in premoga, predvsem zaradi uhajanja, izpuščanja ter sežiganja plina.
Evropska pravila od energetskih podjetij zahtevajo natančnejše merjenje, poročanje in preverjanje emisij. Pri uvozu morajo dobavitelji iz tretjih držav postopoma dokazati, da uporabljajo standarde, primerljive z evropskimi.
Po glasovanju se bodo začela pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom EU. Šele po doseženem dogovoru bo znano, ali bo novi rok 31. maj 2031 tudi dokončno potrjen.
