Skoraj vsi ocenjeni plitvovodni koralni grebeni na svetu bi se lahko do leta 2075 znašli v najvišji kategoriji ogroženosti. Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) je med kritično ogrožene uvrstila 122 od 127 proučevanih koralnih ekosistemov oziroma 96 odstotkov. Ocena vključuje tako dosedanje spremembe kot pričakovano prihodnje segrevanje oceanov.
Gre za prvo globalno oceno koralnih grebenov po merilih Rdečega seznama ekosistemov IUCN. Pri njej je sodelovalo več kot 250 strokovnjakov, razdeljenih v deset regionalnih skupin.
Analiza je zajela 127 koralnih ekosistemov v tropskih in subtropskih morjih ter skupno več kot 188.000 kvadratnih kilometrov grebenov. Kritično ogroženi ekosistemi predstavljajo 99,8 odstotka vse ocenjene površine.
Oznaka “kritično ogrožen” ne pomeni, da je greben že propadel. Pomeni, da obstaja izjemno veliko tveganje, da ekosistem v prihodnjih 50 letih ne bo več mogel ohranjati svojih osnovnih značilnosti in funkcij. Večina proučevanih grebenov še vedno vsebuje žive korale.
Brez podnebnih napovedi je slika manj skrajna
Če bi strokovnjaki upoštevali samo spremembe, opažene v zadnjih 50 letih, in izključili napovedi prihodnjega segrevanja, bi bilo med kritično ogrožene uvrščenih 30 ekosistemov oziroma 24 odstotkov.
Skupno je že na podlagi dosedanjih sprememb ogroženih 116 od 127 proučevanih ekosistemov oziroma 91 odstotkov. V to skupino poleg kritično ogroženih sodijo tudi ranljivi in ogroženi grebeni.
Povečanje deleža kritično ogroženih s 24 na 96 odstotkov je predvsem posledica pričakovanih morskih vročinskih valov. Ocena temelji na srednjem scenariju izpustov, po katerem bi se svet do konca stoletja segrel za približno 2,7 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje.
Zaradi vse pogostejših vročinskih valov koralni grebeni med posameznimi dogodki beljenja morda ne bodo imeli več dovolj časa za okrevanje.
Eden od ekosistemov je že propadel
Koralni grebeni zahodnega Galapagosa so bili v oceni že razvrščeni kot propadli. Za štiri ekosisteme ni bilo dovolj podatkov, da bi jim lahko določili stopnjo ogroženosti.
Med najbolj izpostavljenimi so tudi svetovno znani sistemi, kot so avstralski Veliki koralni greben, Koralni trikotnik v zahodnem Tihem oceanu in jugovzhodni Aziji, Mezoameriški koralni greben ter grebeni v Rdečem morju.
Toplotni stres je v zadnjih 50 letih ogrozil 77 odstotkov proučevanih ekosistemov. Ob upoštevanju prihodnjega segrevanja bi lahko samo zaradi vročine kritično stopnjo ogroženosti doseglo 95 odstotkov grebenov.
Ne ogroža jih samo segrevanje oceanov
Poleg podnebnih sprememb koralne grebene slabijo prelov, onesnaževanje, usedline, gradnja na obalah in množični turizem. V 63 odstotkih ekosistemov je bilo že porušeno razmerje med koralami, algami in ribami.
Četrtina proučevanih grebenov je izgubila velik del živih koral, 45 odstotkov pa jih je tako majhnih ali izoliranih, da bi jih lahko močno prizadel že en sam ciklon, izbruh bolezni ali obsežen dogodek beljenja.
Koralni grebeni zagotavljajo življenjski prostor približno četrtini morskih ribjih vrst, prehrano in dohodek milijonom ljudi ter naravno zaščito obal pred valovi, poplavami in erozijo.
IUCN opozarja, da je za dolgoročno ohranitev grebenov nujno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Lokalni ukrepi, kot so omejevanje prelova, zmanjšanje onesnaževanja in obnova grebenov, segrevanja oceanov ne morejo preprečiti, lahko pa koralam povečajo možnosti za okrevanje.
