Finančni ministri držav članic Evropske unije so na zasedanju Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve v Bruslju razpravljali o zakonodajnem svežnju za povezovanje in nadzor kapitalskega trga. Na srečanju je sodeloval tudi slovenski minister za finance Klemen Boštjančič. Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da gre za enega ključnih zakonodajnih elementov širše evropske pobude za izboljšanje delovanja finančnega sistema, znane kot unija prihrankov in naložb.
Na ministrstvu za finance navajajo, da je cilj predlaganega svežnja poglobiti povezovanje kapitalskih trgov v Evropski uniji ter odpraviti regulatorne ovire, ki še vedno omejujejo čezmejno opravljanje finančnih storitev. Ob tem izpostavljajo, da naj bi zakonodaja prispevala tudi k bolj enotnemu nadzoru nad finančnimi trgi v EU.
„Namen zakonodajnega paketa je poglobiti povezovanje kapitalskih trgov Evropske unije, odpraviti regulatorne ovire za čezmejno opravljanje finančnih storitev in poenotiti nadzor,“ poudarjajo na ministrstvu za finance.
Na finančnem ministrstvu opozarjajo, da zakonodajni paket sledi širšim ciljem krepitve konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Po njihovih navedbah naj bi predlagani ukrepi izboljšali dostop podjetij do kapitala ter razširili naložbene možnosti za vlagatelje.
„Paket sledi ciljem povečanja konkurenčnosti Unije, izboljšanja dostopa podjetij do kapitala, razširitve naložbenih priložnosti za vlagatelje ter učinkovitejšega mobiliziranja prihrankov za dolgoročne in produktivne naložbe,“ navajajo na ministrstvu.
Finančno ministrstvo izpostavlja tudi, da se zakonodajni predlog osredotoča na štiri ključna področja delovanja kapitalskih trgov. Med njimi so upravljanje premoženja in investicijski skladi, trgovanje s finančnimi instrumenti, potrgovalne storitve ter nadzor nad finančnimi trgi.
Slovenija podpira zmanjšanje ovir za čezmejne naložbe
Na ministrstvu za finance poudarjajo, da Slovenija podpira prizadevanja za nadaljnje povezovanje kapitalskih trgov znotraj EU. Po njihovih navedbah je cilj predvsem zmanjšanje administrativnih in regulatornih ovir, ki otežujejo čezmejno vlaganje.
„Slovenija podpira okrepljena prizadevanja za napredek na tem področju. Zavzemamo se za zmanjšanje ovir za čezmejno vlaganje in izboljšanje pogojev za male vlagatelje,“ poudarjajo na ministrstvu.
Ob tem na finančnem ministrstvu izpostavljajo tudi podporo posodobitvi pilotnega režima za uporabo tehnologije razpršenih evidenc. Glede morebitne širitve pristojnosti Evropskega organa za vrednostne papirje in trge pa po njihovih navedbah zagovarjajo dodatna pojasnila in temeljitejši razmislek.
Razprava tudi o vplivu vojne v Ukrajini in cenah energentov
Ministri so na zasedanju obravnavali tudi širša gospodarska vprašanja. Na finančnem ministrstvu navajajo, da so razpravljali o posledicah vojne v Ukrajini ter o aktualnih makroekonomskih razmerah v Evropski uniji.
Ob tem so potrdili spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost Estonije, sprejeli priporočilo glede srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Irske ter se seznanili z izvajanjem evropske zakonodaje na področju finančnih storitev.
Na ministrstvu opozarjajo tudi na razpravo finančnih ministrov evrskega območja, ki je potekala dan pred zasedanjem. Tam so po njihovih navedbah govorili o makroekonomskih gibanjih v evrskem območju, usklajevanju fiskalnih politik in vlogi evra v mednarodnem finančnem sistemu.
Poseben del razprave je bil namenjen tudi vplivu zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu na evropsko gospodarstvo. „Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so razpravljali tudi o vplivu višjih cen nafte in energentov na evropsko gospodarstvo ter javne finance,“ navajajo na ministrstvu. Ob tem poudarjajo, da po ocenah ministrov trenutne razmere niso primerljive z energetskim šokom iz leta 2022.
