Skoraj popolna lobanja, najdena pred približno stoletjem v Egiptu, pripada doslej neznani vrsti izumrlega krokodila. Žival je pred približno 45 milijoni let živela v morju, ki je prekrivalo današnji sever Afrike. Nenavadno naključje je raziskovalce navdihnilo tudi pri njenem poimenovanju: lobanji manjka konica gobca, podobno kot Veliki sfingi manjka del nosu.
Mednarodna skupina raziskovalcev je novo vrsto poimenovala Herugavialis cairensis. Opisana je v znanstveni reviji Royal Society Open Science, ugotovitve pa je predstavila tudi Univerza College London.
Fosile, med katerimi je skoraj popolna lobanja, so odkrili že v 20. letih prejšnjega stoletja v približno 45 milijonov let stari geološki formaciji Mokattam. Gre za isto kamninsko formacijo, iz katere je bila pred več kot 4.000 leti izklesana Velika sfinga v Gizi.
Stoletna zmota, ki jo je razkril CT
Lobanjo so prvič znanstveno opisali leta 1927. Takrat so raziskovalci menili, da pripada vrsti Tomistoma schlegelii, danes živečemu lažnemu gavialu iz jugovzhodne Azije.
Nova raziskava je pokazala, da je bila takšna razvrstitev napačna. Znanstveniki so lobanjo pregledali z računalniško tomografijo, ki jim je omogočila vpogled v njeno notranjo zgradbo. Odkrili so več značilnosti, po katerih se razlikuje od lažnega gaviala, med drugim izrazito dvignjen greben okoli oči.
Žival je spadala med gaviale, skupino krokodilov z dolgimi in ozkimi gobci, prilagojenimi lovljenju rib. Danes živita le še dve vrsti gavialov, njune populacije pa so močno ogrožene. Fosili kažejo, da so bili njihovi sorodniki nekoč razširjeni po velikem delu sveta.
Ime novega rodu se navezuje na staroegipčanskega boga Heruja oziroma Hora. Ta naj bi bil po eni od razlag povezan tudi z nastankom podobe Velike sfinge.
“Zaradi tega naključja smo se odločili, da novega krokodila poimenujemo po egipčanskem bogu Heruju, ki je bil morda navdih za ta znameniti spomenik,” je pojasnil soavtor raziskave Philip Mannion. Naključje, ki ga omenja, je manjkajoča konica fosilnega gobca, saj tudi sfinga nima več dela nosu.
Ko je območje današnjega Egipta prekrivalo morje
Pred 45 milijoni let je bil svet precej toplejši, obalna območja današnjega Egipta pa je prekrivalo plitvo morje. Herugavialis cairensis si ga je delil z najmanj dvema drugima vrstama gavialov.
Sredozemsko območje je skozi velik del zadnjih 50 milijonov let gostilo zelo raznolike krokodile. Njihova številčnost in raznovrstnost sta se spreminjali skupaj z globalnimi temperaturami in višino morske gladine.
Pred približno šestimi milijoni let se je Sredozemsko morje skoraj ločilo od Atlantskega oceana in izgubilo velik del vode. Sprememba je močno preoblikovala življenjsko okolje, krokodili pa so iz tega dela sveta nazadnje izginili.
Lobanjo nove vrste danes hranijo v Državnem muzeju naravoslovja v Stuttgartu.
