Otrok noče objeti sorodnikov: Nevljudnost ali meja, ki jo je treba spoštovati?

ByA. K.

17. oktobra, 2026 , , , ,
otrok [Foto: Unsplash, Ramin Talebi]

Ob družinskem obisku odrasli pogosto pričakujejo poljub, objem ali vsaj prisrčen pozdrav. Če se otrok umakne, skrije za staršem ali odločno reče “ne”, lahko sorodniki njegovo vedenje razumejo kot nevljudnost. Toda otroka ni treba siliti v telesni stik, da bi ga naučili spoštljivega vedenja. Pozdrav je lahko obvezen, objem pa ne.

Otrokovo zavračanje objema ne pomeni nujno, da sorodnika ne mara. Lahko je utrujen, sramežljiv, potrebuje več časa, da se sprosti, ali mu telesna bližina v tistem trenutku preprosto ne ustreza.

Siljenje z besedami “Daj babici poljub, saj jo boš užalil” otroku sporoča, da mora zaradi občutkov drugega odraslega preslišati lastno nelagodje. Bolj zdravo sporočilo je, da lahko sam odloča, kdo se ga dotika, hkrati pa se mora naučiti druge pozdraviti spoštljivo.

Pozdrav da, telesni stik ne

Starši lahko jasno ločijo med vljudnostjo in telesno naklonjenostjo. Otrok lahko reče “dober dan”, pomaha, se nasmehne, poda roko ali izbere “petko”. Ni pa ga treba prisiliti, da nekoga objame, poljubi ali mu sede v naročje.

Ameriška pediatrična akademija staršem svetuje, naj otrok ne silijo oziroma čustveno izsiljujejo z objemi in poljubi, tudi kadar gre za babico ali dedka. Namesto tega lahko otroku ponudijo druge načine izkazovanja naklonjenosti in spoštovanja.

Podobno svetuje britanska organizacija za zaščito otrok NSPCC. Otrok naj ne bi bil prisiljen v poljub, objem ali sedenje v naročju, če mu to ni prijetno. Starši mu lahko pomagajo sorodniku pojasniti, da zavrnitev objema ne pomeni zavrnitve osebe.

Starš lahko prepreči neprijeten prizor

Pred obiskom lahko otroku mirno pove, kaj se od njega pričakuje: “Ko pridemo, bomo vse pozdravili. Sam se lahko odločiš, ali boš pomahal, dal petko ali podal roko.”

Tako otrok ne dobi dovoljenja za nespoštljivo vedenje, ampak možnost, da izbere obliko pozdrava. Če se ob prihodu skrije ali molči, ga ni treba osramotiti pred vsemi. Starš ga lahko pozdravi skupaj z njim in mu da nekaj časa.

Koristno je tudi, da odrasli otroka pred dotikom vprašajo: “Te lahko objamem?” Če otrok odgovori negativno, naj njegov odgovor sprejmejo brez užaljenosti ali pripombe, da jih očitno nima rad.

S tem se otrok uči tudi druge polovice istega pravila: tako kot lahko sam zavrne objem, mora sprejeti, ko telesnega stika ne želi nekdo drug. Spoštovanje osebnih meja velja v obe smeri.

Zavrnitev včasih zahteva dodatno pozornost

Večinoma gre za sramežljivost, razvojno obdobje ali trenutno razpoloženje. Če pa otrok nenadoma in izrazito zavrača bližino določene osebe, kaže strah ali pove, da mu je ob njej neprijetno, njegovih občutkov ne smemo odpraviti z besedami, da pretirava.

Starš naj ga mirno posluša in mu postavi odprta vprašanja, ne da bi mu ponujal odgovore. Pomembno je sporočilo: “Lahko mi poveš, če ti je ob kom neprijetno. Poslušal te bom.”

Otroka lahko naučimo prijaznosti, pozdravljanja in spoštovanja, ne da bi mu odvzeli pravico do odločanja o lastnem telesu. Vljudnost je pomembna, toda objem ni dolžnost.