Francoska odločitev o zvišanju vstopnin za državne muzeje za obiskovalce, ki niso iz Evrope je sprožila burne odzive v kulturni javnosti in odprla razpravo o tako imenovanem dvojnem cenovnem sistemu. V ospredju je predvsem Louvre, kjer bodo od srede naprej odrasli obiskovalci iz držav zunaj Evropske unije, Islandije, Lihtenštajna in Norveške za vstop plačali 32 evrov, kar pomeni približno 45-odstotno podražitev. Vstopnina za palačo Versailles se bo zvišala za 3 evre.
Nova ureditev bo neposredno prizadela predvsem obiskovalce iz Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva in Kitajske, ki sodijo med najštevilčnejše tuje goste pariških muzejev, pa tudi turiste iz manj premožnih držav. Francija se s tem korakom oddaljuje od večine evropskih praks, saj je razlikovanje cen glede na državljanstvo v Evropi redko, pogostejše pa v državah zunaj celine, na primer na turističnih znamenitostih, kot sta Machu Picchu v Peruju ali Taj Mahal v Indiji.
Sindikati v Louvru so novo politiko označili za „šokantno s filozofskega, družbenega in človeškega vidika“ ter napovedali stavkovne aktivnosti. Opozarjajo, da muzej hrani več kot 500.000 umetniških in zgodovinskih predmetov, med njimi številna dela iz Egipta, Bližnjega vzhoda in Afrike, ki imajo univerzalno človeško vrednost in ne pripadajo zgolj eni državi.
Poleg vsebinskih pomislekov izpostavljajo tudi praktične težave, saj bo osebje po novem moralo preverjati osebne dokumente obiskovalcev, kar bi lahko dodatno obremenilo že tako zapletene vstopne postopke.
Francoski akademik Patrick Poncet je odločitev primerjal s politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, čigar administracija je 1. januarja zvišala cene vstopnic v ameriške narodne parke za tuje obiskovalce. V zapisu za časnik Le Monde je ocenil, da je francoski ukrep „simptom vrnitve grobega nacionalizma“, ki se po njegovem opažanju širi tudi drugod po svetu.
Vlada: dodatni prihodki za obnovo dediščine
Podobne podražitve so napovedali tudi pri drugih državnih kulturnih ustanovah, med njimi v palači Chambord v dolini Loare in v pariški nacionalni operi. Vlada ukrep utemeljuje s finančnimi razlogi, saj želi v času proračunskih pritiskov zbrati dodatnih 20 do 30 milijonov evrov letno.
Del zbranih sredstev naj bi bil namenjen obsežnemu projektu prenove Louvra, ki ga je lani napovedal predsednik Emmanuel Macron. Projekt, ocenjen na približno 1 milijardo evrov, je naletel na kritike sindikatov in dela strokovne javnosti, ki menijo, da je načrt pretirano drag.
Na slabo stanje muzeja so v zadnjem času opozorili tudi konkretni dogodki, med njimi zamakanje, strukturne težave in oktobrski rop podnevi, ki je sprožil vprašanja o varnosti.
Ministrica za kulturo Rachida Dati je ob napovedi sprememb dejala, da želi, „da obiskovalci izven EU plačajo več za vstopnice in da se ta dodatek nameni financiranju obnove nacionalne dediščine“. Dodala je še: „Francozi niso namenjeni temu, da bi vse plačali sami.“
Odmik od evropske prakse
Nova cenovna politika pomeni odstopanje od uveljavljenih evropskih muzejskih norm. V večini držav je običajno razlikovanje po starosti, pri čemer je vstop za mlajše od 18 let brezplačen, kot na primer v Atenah, Madridu ali Rimu. Louvre bo tudi po novem brezplačen za mladoletnike iz vseh držav ter za obiskovalce iz Evrope, mlajše od 26 let.
Drugod v Evropi obstajajo še druge posebnosti, denimo brezplačen vstop za prebivalce mesta v Doževi palači v Benetkah. Združeno kraljestvo že dolgo vztraja pri politiki brezplačnega dostopa do stalnih zbirk v nacionalnih muzejih in galerijah.
Kljub temu se je razprava o morebitnem zaračunavanju vstopnin tujcem pojavila tudi tam. Nekdanji direktor Britanskega muzeja Mark Jones je leta 2024 dejal, da „bi bilo smiselno, da bi tujim obiskovalcem zaračunavali vstopnino“, vendar predlog ni bil sprejet. Raziskava britanskega Inštituta za kulturno politiko je opozorila, da bi takšna sprememba zmanjšala obisk, podaljšala čakalne vrste in prekinila stoletno tradicijo odprtega dostopa. Po oceni avtorjev „Velika Britanija hrani svoje nacionalne zbirke za ves svet – ne le za lastne prebivalce“.
