Generalna skupščina ZN zavrnila ameriško resolucijo o Ukrajini
Ob tretji obletnici ruske invazije na Ukrajino je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) v ponedeljek zavrnila resolucijo, ki jo je predlagala administracija Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Predlog ZDA je pozival k takojšnjemu koncu vojne v Ukrajini, a je naletel na odpor članic skupščine, saj v besedilu ni bilo nobene omembe ruske agresije kot vzroka konflikta. Namesto tega je skupščina podprla alternativno resolucijo, ki jo je predlagala Evropa in ki nedvoumno zahteva, da Rusija nemudoma umakne svoje vojaške sile z ukrajinskega ozemlja.
Ameriška stran je pritiskala na Ukrajino, naj umakne svoj predlog resolucije in podpre ameriškega, a je Kijev to odločno zavrnil, navaja Euronews. Ukrajina je nato sprejela evropski predlog, ki so ga dopolnili s tremi amandmaji. Ti so jasno poudarili, da je Rusija z napadom na Ukrajino kršila ustanovno listino ZN. Spremenjena resolucija je na glasovanju prejela 93 glasov za, 8 proti in 73 vzdržanih glasov.
Čeprav resolucije Generalne skupščine niso pravno zavezujoče, veljajo za pomemben pokazatelj mnenja svetovne skupnosti. Prav tako je bila sprejeta še ena ločena resolucija, ki so jo prav tako pripravile Ukrajina in evropske države. Ta je prav tako prejela 93 glasov za, a je imela nekoliko več nasprotnikov, in sicer 18 držav, med njimi ZDA, Rusija, Izrael in Severna Koreja.
Podpora Ukrajini na preizkušnji
Glasovanja v Generalni skupščini so pokazala, da se mednarodna podpora Ukrajini morda zmanjšuje. V preteklosti so resolucije v prid Ukrajini in obsodbi Rusije pogosto prejele več kot 140 glasov, kar kaže na nekoliko širšo enotnost med članicami. Tokratna razprava je razkrila razlike v pristopih, saj je ameriška odposlanka Dorothy Shea poudarila, da dosedanje resolucije, ki so obsojale Rusijo in zahtevale umik njenih sil, niso prinesle konca vojne. »Potrebujemo rešitev, ki bo pokazala zavezanost vseh držav članic ZN k trajnemu miru,« je dejala Shea in zagovarjala ameriški predlog, ki pa ni prepričal večine.
Na drugi strani je namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Mariana Betsa branila stališče svoje države in poudarila pravico Ukrajine do samoobrambe. “Tri leta po začetku te uničujoče invazije pozivamo vse narode, naj ostanejo enotni in podprejo pravičen mir, ki temelji na moči,” je izjavila. Njen poziv je odmeval med evropskimi zaveznicami, ki so v resoluciji jasno obsodile rusko agresijo.
Razdvojenost med Washingtonom in Kijevom pa je vse bolj očitna, saj se napetosti med Trumpovo administracijo in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim stopnjujejo. Trump je Zelenskega nedavno označil za “diktatorja” in ga obtožil, da je sam sprožil vojno. Kijev je slednje ostro zavrnil kot laž, ki jo širi ruska propaganda
Trumpov pritisk in odziv Zelenskega
Odnosi med ZDA in Ukrajino so se zaostrili tudi zaradi Trumpovih javnih izjav. Ameriški predsednik je Zelenskemu zagrozil, naj hitro ukrepa in se pogaja o koncu konflikta, sicer bi lahko “ostal brez države, ki bi jo vodil”. Zelenski je v odgovor dejal, da Trump živi v “dezinformacijskem mehurčku”, ki ga ustvarja Rusija. Ta besedna vojna je dodatno zapletla diplomatske odnose, kar se je pokazalo tudi pri glasovanju v Generalni skupščini.
Washington je po zavrnitvi svojega predloga v Generalni skupščini napovedal, da bo svoj pristop poskušal uveljaviti v Varnostnem svetu ZN, kjer so resolucije pravno zavezujoče. Tam je bil ameriški predlog sprejet z 10 glasovi za in petimi vzdržanimi, a brez evropskih dopolnil, ki bi omenjala rusko agresijo. Shea je izid označila za “prvi korak k miru” in poudarila, da gre za prvo resolucijo v treh letih, ki odločno poziva k prekinitvi spopadov. “To je temelj, na katerem lahko gradimo mirno prihodnost za Ukrajino, Rusijo in celotno mednarodno skupnost,” je dodala.
Portal24; Foto: Zajem zaslona
