V ponedeljek so delniški trgi v Aziji zdrsnili, medtem ko so cene nafte dosegle najvišjo raven v zadnjih petih mesecih. Vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo, ali bo Iran odgovoril na ameriške napade na njegove jedrske objekte, kar prinaša tveganja za globalno gospodarstvo in inflacijo. Napetosti v regiji so povzročile zmerne premike na trgih, brez znakov panične razprodaje, kar kaže na previdno reakcijo vlagateljev.
Cene nafte so se zvišale za približno 2,8 odstotka, a so se umirile po začetnem skoku. Brentova surova nafta je dosegla 78,42 dolarja za sod, kar pomeni 1,8-odstotno rast, medtem ko je ameriška surova nafta zrasla za 1,9 odstotka na 75,26 dolarja za sod, poroča Reuters. Analitiki opozarjajo, da bi morebitna iranska povračilna dejanja, zlasti v ožini Hormuz, lahko močno vplivala na globalne energetske trge.
Ožina Hormuz, široka le 33 kilometrov na najožji točki, je ključna za svetovno trgovino z nafto, saj skoznjo potuje približno četrtina globalne nafte in 20 odstotkov utekočinjenega zemeljskega plina. Analitiki JPMorgana so opozorili, da so pretekle spremembe režimov v regiji pogosto povzročile skoke cen nafte, v povprečju za 30 odstotkov, v skrajnih primerih celo do 76 odstotkov.
“Selektivni posegi, ki bi odvrnili naftne tankerje, so bolj verjetni kot zaprtje ožine, saj bi to prizadelo tudi iranske izvoze nafte,” je dejal Vivek Dhar, analitik pri Commonwealth Bank of Australia. Po njegovi oceni bi selektivne motnje lahko ceno Brent nafte dvignile na najmanj 100 dolarjev za sod.
Goldman Sachs dodaja, da bi mesečna zapora ožine Hormuz lahko cene nafte potisnila na 110 dolarjev za sod. Kljub trenutni zadržanosti trgov, ki ne kažejo znakov panične reakcije, ostaja situacija negotova, saj bi iranski odziv lahko hitro spremenil razpoloženje na trgih.
Reakcije na finančnih trgih
Delniški indeksi so pokazali zmerne padce. Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske (MSCI) je izgubil 1,0 odstotek, japonski Nikkei pa 0,6 odstotka, čeprav so raziskave pokazale, da se je japonska predelovalna dejavnost junija vrnila k rasti po skoraj letu krčenja.
V Evropi so terminske pogodbe za EUROSTOXX 50 izgubile 0,4 odstotka, FTSE 0,3 odstotka in DAX 0,5 odstotka. ZDA kot neto izvoznica nafte ostajajo manj prizadete, medtem ko sta Evropa in Japonska močno odvisni od uvoza nafte in plina.
Dolar je rahlo pridobil, za 0,3 odstotka proti japonskemu jenu na 146,50 jena, evro pa je izgubil 0,2 odstotka in dosegel 1,1500 dolarja. Trgi obveznic niso pokazali večjega premika k varnim nvesticijam, saj so donosi na 10-letne ameriške zakladne obveznice narasli za 2 bazični točki na 4,395 odstotka.
Napetosti na Bližnjem vzhodu so v ospredju tudi na zasedanju voditeljev Nata v Haagu, kjer so se članice zavezale k občutnemu povečanju obrambnih izdatkov. Hkrati vlagatelji pričakujejo gospodarske podatke, vključno z ameriško jedrno inflacijo in tedenskimi zahtevki za nadomestila za brezposelnost, ki bi lahko dodatno vplivali na trge.
“Trgi morda ne reagirajo na samo zaostrovanje, temveč na zaznavanje, da bi to lahko zmanjšalo dolgoročno negotovost,” je dejala Charu Chanana, glavna strateginja za naložbe pri Saxo. Morebitna iranska povračilna dejanja ali grožnje ožini Hormuz bi lahko hitro spremenila razpoloženje in prisilila trge k ponovnemu ovrednotenju geopolitičnih tveganj.
Foto: Pixabay/Geralt
