Slovenija ima usposobljene raziskovalce, razvojno sposobna podjetja in močno industrijsko osnovo, vendar znanje še vedno prepočasi spreminja v nove izdelke, proizvodnjo, izvoz in višjo dodano vrednost, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Slovenija je na evropski inovacijski lestvici med 27 članicami EU zasedla 17. mesto, njen napredek pa je počasnejši od napredka nekaterih primerljivih držav.
Po oceni GZS težava ni zgolj v višini sredstev, namenjenih raziskavam, razvoju in inovacijam. Eden ključnih izzivov je razdrobljen sistem, v katerem podjetja nimajo dovolj predvidljive poti od začetnega razvoja in prototipa do testiranja, proizvodnje ter nastopa na trgu.
Uspešnosti inovacijske politike zato ne bi smeli meriti predvsem s številom objavljenih razpisov in podprtih projektov, ampak z njihovimi dejanskimi gospodarskimi učinki. Pomembno je, koliko razvitih rešitev pride do prvega kupca, v industrijsko uporabo in na trg ter koliko zasebnih naložb, novih prihodkov, izvoza in delovnih mest ustvarijo.
Slovenija ostaja med zmernimi inovatorkami
Evropska inovacijska lestvica 2026 Slovenijo uvršča na 17. mesto med 27 članicami EU in v skupino zmernih inovatork. Država dosega 87,2 odstotka povprečne inovacijske uspešnosti Evropske unije.
Od leta 2019 je Slovenija svoj rezultat izboljšala za 7,4 odstotne točke, vendar je Evropska unija kot celota v tem obdobju napredovala hitreje.
“Največje tveganje ni samo 17. mesto. Največje tveganje je, da druge države svoje inovacijske sposobnosti krepijo hitreje od nas. To se danes vidi na lestvici, jutri pa v produktivnosti, investicijah, dodani vrednosti in konkurenčnosti našega gospodarstva,” je opozorila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Kot posebej zgovoren primer na zbornici izpostavljajo Litvo. Državi sta na evropski inovacijski lestvici trenutno skoraj izenačeni, vendar je Litva od leta 2019 napredovala za 19,7 odstotne točke, Slovenija pa za 7,4 odstotne točke.
Primerjava kaže, da razvojnega položaja države ne določa samo njeno trenutno izhodišče, ampak tudi hitrost, s katero izboljšuje svoje inovacijske sposobnosti.
Močan izvoz, a premalo kapitala za rast
Podrobnejši pogled na kazalnike po navedbah GZS kaže precejšen razkorak med različnimi deli slovenskega inovacijskega okolja. Slovenija je uspešna pri izvozu srednje- in visokotehnoloških izdelkov, poslovna vlaganja v raziskave in razvoj pa so približno na ravni evropskega povprečja.
Med močnejšimi področji je tudi sodelovanje med gospodarstvom in raziskovalnim sektorjem. Bistveno slabši so rezultati pri širših inovacijskih vlaganjih, znanjsko intenzivnih storitvah in financiranju rasti inovativnih podjetij.
“Naša največja vrzel ni pri ustvarjanju znanja. Nastaja pri njegovem pretvarjanju v gospodarsko vrednost,” je poudaril pomočnik direktorice GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo Žiga Lampe.
GZS je položaj Slovenije ocenjevala tudi ob upoštevanju priporočil Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Poročila o razvoju Urada za makroekonomske analize in razvoj ter svetovne lestvice konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD.
OECD opozarja predvsem na razdrobljenost sistema ter nezadostno povezanost razvojnih instrumentov in odgovornosti. UMAR poudarja, da bo prihodnja gospodarska rast vse bolj odvisna od produktivnosti in sposobnosti prehoda od izvajanja naročil k ustvarjanju nove vrednosti. IMD pa kot težavo izpostavlja slabšo poslovno in vladno učinkovitost, ki vplivata na okolje za naložbe in razvoj.
Podjetja potrebujejo neprekinjeno razvojno pot
Na GZS opozarjajo, da podjetja svojega razvojnega procesa ne morejo prilagajati posameznim razpisom in obdobjem financiranja. Razvoj novega izdelka ali tehnologije je praviloma neprekinjen proces, ki vodi od raziskav in prototipa prek testiranja, demonstracije in certificiranja do proizvodnje, prvega kupca ter nadaljnje rasti.
Če primeren finančni ali podporni instrument ni na voljo takrat, ko ga podjetje potrebuje, lahko to izgubi razvojni zagon, partnerja, načrtovano naložbo ali tržno priložnost.
Aktualen primer so strateška razvojno-inovacijska partnerstva oziroma SRIP-i. Sedanji cikel njihovega financiranja se izteče konec septembra, za naslednje obdobje pa je napovedana drugačna zasnova partnerstev.
Na GZS pričakujejo, da bo nova ureditev pomenila nadgradnjo že vzpostavljenih razvojnih mrež, znanja in sodelovanja, ne pa njihovega ponovnega postavljanja od začetka.
“Nimamo luksuza, da bi vedno znova začenjali od začetka – imamo pa odgovornost, da tisto, kar smo zgradili, naredimo boljše,” je dejala Nahtigal.
Štirje predlogi gospodarstva
GZS je v gospodarskem programu Made in Slovenia 2035 oblikovala štiri osrednje predloge za izboljšanje slovenskega inovacijskega okolja.
Prvi je vzpostavitev stabilne domače finančne osnove za inovacije, ki bi zmanjšala odvisnost od posameznih evropskih in kohezijskih obdobij, spodbudila več zasebnih naložb ter Sloveniji pomagala pri uspešnejšem pridobivanju evropskih sredstev.
Drugi predlog predvideva nadaljevanje in nadgradnjo SRIP-ov ter pravočasno pripravo nove generacije Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije. S tem bi ohranili razvojne mreže in partnerstva, ki so bila vzpostavljena v preteklih letih.
GZS predlaga tudi večletni napovednik razpisov in med seboj povezane razvojne instrumente, s katerimi bi podjetjem omogočili pravočasen prehod iz ene razvojne faze v naslednjo.
Četrti ukrep je ustanovitev nacionalnega sklada za konkurenčnost. Ta bi različne oblike financiranja povezoval glede na razvojno fazo podjetja oziroma projekta in jih navezal na evropske finančne instrumente.
Cilj po navedbah zbornice ni več razpisov, ampak več kakovostnih razvojnih projektov, ki pridejo od prototipa do proizvodnje in trga.
V Sloveniji naj ne ostane le razvoj
Pomen dobro povezanega sistema se bo še povečal z nastajanjem nove evropske finančne arhitekture. Prihodnji večletni finančni okvir EU, Evropski sklad za konkurenčnost in novi okvirni program za raziskave in inovacije bodo še tesneje povezovali raziskave, razvoj podjetij in industrializacijo.
Hkrati bo treba vse več evropskega razvojnega denarja pridobiti v konkurenci z drugimi državami. Slovenija bo zato potrebovala kakovostne projekte, sposobne pritegniti tako evropski kot zasebni kapital.
Predsednik Strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije Peter Cvahte je ob tem opozoril, da financiranje ni vedno edina ovira.
“Podjetje včasih ne potrebuje samo še ene subvencije. Potrebuje nekoga, ki je pripravljen novo rešitev prvi kupiti. Zato so pomembni industrijski partnerji, testna okolja in zgodnji uporabniki, država pa lahko v določenih primerih z inovativnim javnim naročanjem pomaga ustvariti prvi trg,” je pojasnil.
Po njegovi oceni mora sistem omogočiti tudi profesionalno upravljanje razvojnega tveganja. Če podpira samo projekte, pri katerih je uspeh skoraj zagotovljen, spodbuja predvsem postopne izboljšave, bistveno manj pa prebojne inovacije.
Za slovensko gospodarstvo je ključno, da se v državi ne konča samo razvoj tehnologije, ampak da se tu zgodita tudi proizvodnja in nadaljnja rast podjetij. Če je znanje razvito v Sloveniji, industrializacija pa se preseli v tujino, država z njo izgubi naložbe, delovna mesta, izvoz in pomemben del dodane vrednosti.
Država napoveduje krepitev sistema za prebojne inovacije
Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Rok Strašek se je strinjal, da je za razvoj raziskovalnega in inovacijskega okolja nujno usklajeno delovanje vseh sodelujočih.
Med ključnimi izzivi je izpostavil dostop do tveganega kapitala, krepitev digitalnih kompetenc, večja vlaganja v inovacije ter povečanje izvoza storitev z visoko dodano vrednostjo znanja.
“Želimo vzpostaviti in okrepiti sistem za spodbujanje prebojnih inovacij v Sloveniji, tako da posamezne uspešne inovacije ne bodo več izstopale kot anomalija sistema, temveč bodo rezultat sistematičnega dela, podpore in učinkovitega delovanja celotnega inovacijskega ekosistema,” je dejal Strašek.
GZS sicer pri prenosu znanja v gospodarstvo sodeluje prek svojega strateškega sveta za raziskave, razvoj in inovacije ter s povezovanjem podjetij in raziskovalcev. Najboljše slovenske inovacije bodo letos predstavili in nagradili na Dnevu inovativnosti 15. septembra.
