Gospodarski krog podpira dostopnost gotovine in pravico potrošnikov do izbire načina plačevanja, vendar opozarja, da država stroškov uresničevanja javnega interesa ne bi smela nesorazmerno prenesti na banke in druge gospodarske subjekte. Pri urejanju področja zahteva enake konkurenčne pogoje tudi za digitalne in tuje ponudnike finančnih storitev.
Ministrstvo za finance pripravlja zakon, s katerim želi uresničiti ustavno pravico do uporabe gotovine. Predlog med drugim določa obvezno sprejemanje gotovine na prodajnih mestih, ob nekaterih izjemah, ponudniki blaga in storitev pa bi morali omogočiti tudi najmanj en način elektronskega plačevanja. Predvidena je tudi uvedba brezplačnega paketa osnovnih plačilnih storitev, je ob začetku javne obravnave pojasnilo Ministrstvo za finance.
Na predlagane rešitve se je odzval Gospodarski krog, ki združuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij. Ciljem zakona ne nasprotuje, zahteva pa temeljito presojo njegovih posledic.
“Gospodarski krog podpira cilj predloga Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, ne pa rešitev, ki bi izkrivljale konkurenco in prekomerno obremenile gospodarske subjekte,” so zapisali na GZS.
Dostopnost gotovine da, vendar pod enakimi pogoji
V Gospodarskem krogu priznavajo pomen gotovine za finančno vključenost prebivalcev, ranljive skupine in odpornost plačilnega sistema. Hkrati opozarjajo, da se plačilne navade hitro spreminjajo, uporaba elektronskega plačevanja pa narašča.
Ureditev bi morala biti zato dovolj prožna, da bi lahko sledila tehnološkemu razvoju in dejanskim potrebam uporabnikov. Nacionalna zakonodaja naj se po njihovem mnenju uskladi tudi z evropskimi pravnimi podlagami, ne da bi Slovenija podjetjem nalagala strožje zahteve od tistih, ki veljajo drugod v Evropski uniji.
Pred uvedbo novih obveznosti po njihovi oceni ni dovolj določiti samo želenega cilja. Potrebne so tudi analize dostopnosti plačilnih storitev, potreb uporabnikov, stroškov infrastrukture ter vpliva posameznih rešitev na konkurenco.
“Ključno je, da se ta vprašanja že zdaj, ko se predlog zakona šele pripravlja, naslovijo v skupni strokovni razpravi Ministrstva za finance ter z vsemi deležniki,” poudarjajo.
Kdo bo plačeval bankomate in poslovalnice?
Eno osrednjih vprašanj je financiranje fizične infrastrukture. Posamezni ponudniki imajo mrežo poslovalnic, bankomatov in drugih mest za dostop do gotovine, drugi pa storitve ponujajo skoraj izključno digitalno.
Če bi morali ponudniki s fizično mrežo po zakonu zagotavljati storitve tudi uporabnikom svojih konkurentov, ti pa pri stroških infrastrukture ne bi sodelovali primerljivo, bi po opozorilih Gospodarskega kroga nastalo konkurenčno neravnotežje.
“To ni zgolj vprašanje bančnega sektorja. Gre za temeljno vprašanje gospodarske politike: nobenemu poslovnemu modelu ne sme biti z regulacijo naloženo financiranje konkurenčne prednosti drugega poslovnega modela.”
Zakon bi moral zato upoštevati vse ponudnike, ki delujejo na slovenskem trgu, ne glede na to, ali imajo fizično poslovno mrežo ali storitve zagotavljajo predvsem digitalno. Če njihovi komitenti uporabljajo infrastrukturo drugih ponudnikov, bi moralo biti jasno določeno, kako bodo sodelovali pri njenih stroških.
Enako načelo naj bi veljalo za čezmejne ponudnike in podjetja iz drugih držav članic EU.
Javni interes ima svojo ceno
Gospodarski krog dopušča možnost, da zagotavljanje gotovine na nekaterih območjih ni tržno vzdržno. Če država oceni, da je treba določeno storitev kljub temu ohraniti, pa mora določiti tudi pregleden način njenega financiranja.
“Ni mogoče enačiti odsotnosti neposrednega vpliva na državni proračun z odsotnostjo stroška za gospodarstvo. Če se strošek javnega cilja prenese na zasebne gospodarske subjekte, ta strošek še vedno obstaja.”
Ena od možnosti bi bil transparenten in konkurenčno nevtralen mehanizem financiranja oziroma nadomestil, v katerega bi bili vključeni vsi ponudniki, ki imajo od infrastrukture koristi.
V Gospodarskem krogu obenem opozarjajo, da višji stroški bančnega poslovanja niso samo težava bank. Dolgoročno se lahko pokažejo v manjši ponudbi storitev, nižjih naložbah v digitalizacijo in višjih stroških financiranja podjetij, prebivalcev ter države.
“Konkurenčen bančni sektor je zato v interesu podjetij in prebivalcev. Več konkurence pomeni več izbire, spodbudo za inovacije, razvoj kakovostnejših storitev in učinkovitejše financiranje gospodarstva,” so sklenili.
Predlog zakona je po podatkih portala eDemokracija še v pripravi. Ministrstvo za finance je po koncu javne obravnave napovedalo pregled pripomb, pogovore o predlaganih rešitvah pa nadaljuje tudi z Banko Slovenije in predstavniki bančnega sektorja.
