Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je zaradi izjemne rasti stroškov dela in zaostrovanja poslovnih razmer razmere obravnaval na izredni seji. Po ocenah zbornice so posledice zadnjih odločitev države že zdaj resne, nadaljnji pritiski pa bi lahko vodili v krčenje dejavnosti, izgubo delovnih mest in selitev podjetij v tujino. V GZS opozarjajo, da je v takšnih razmerah ogrožen obstoj približno 16.000 podjetij in okoli 66.000 delovnih mest.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je izpostavila, da so se stroški dela v zelo kratkem času zvišali bistveno hitreje od produktivnosti. „Stroški dela za zaposlenega prejemnika minimalne plače so se v Sloveniji v samo pol leta dvignili za več kot petino. Stroški dela v dodani vrednosti na zaposlenega pa sedaj dosegajo rekordno zgodovinsko raven,“ je opozorila.
Ob tem je dodala, da je vlada sicer sprejela nekatere koristne ukrepe, vendar je hkrati gospodarstvu naložila dodatne, nenačrtovane obremenitve. „Slovensko poslovno okolje je zaradi tega postalo nepredvidljivo in nestabilno, kar bo imelo bistveno bolj negativne posledice za podjetja in zaposlene, za katere vlada sicer pravi, da so v središču njenega delovanja,“ je izpostavila.
Po navedbah GZS se podjetja na naraščajoče stroške že odzivajo z zmanjševanjem investicij, dvigi cen izdelkov in storitev ter razmisleki o krčenju obsega poslovanja. V posameznih primerih so na mizi tudi selitve dejavnosti v tujino ali zapiranje podjetij.
Ogrožena podjetja in delovna mesta
Analitska služba GZS ocenjuje, da so pritiski najizrazitejši v podjetjih z nižjo dodano vrednostjo. „Zaradi teh pritiskov je izpostavljenih približno 16.000 podjetij in ogroženih več kot 66.000 delovnih mest, kjer je dodana vrednost nižja od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo, ki znašajo 29 tisoč evrov,“ je opozorila Vesna Nahtigal.
Ob tem je poudarila, da si gospodarstvo želi višjih plač, vendar opozarja na nevarnosti nepremišljenih posegov. „Vsi si želimo višjih plač. Vendar do višjih plač ne pridemo z nepremišljenimi zakonskimi dekreti in populističnimi parolami. Neodgovorno in nedržavotvorno je državljane kratkoročno razveseljevati z všečnimi ukrepi, ki dolgoročno ogrožajo obstoj podjetij in prav delovna mesta teh istih državljanov,“ je izpostavila.
Po njenem mnenju je mogoče socialni model in konkurenčnost gospodarstva dolgoročno ohraniti le z rastjo produktivnosti in dodane vrednosti. Spomnila je, da je gospodarstvo že lani predlagalo dolgoročni razvojni program Made in Slovenia 2035, ob tem pa opozorila, da so zaradi trenutnih razmer nujni tudi takojšnji ukrepi za ohranitev delovnih mest in konkurenčnosti izvoznikov.
Sedem ukrepov za blažitev pritiskov
Upravni odbor GZS je zato vladi predlagal sedem ukrepov. Med kratkoročnimi so uvedba neposrednih subvencij za dejavnosti, kjer minimalna plača predstavlja velik delež stroškov, povečanje nepovratnih sredstev za digitalizacijo in avtomatizacijo ter razbremenitev stroškov dela z nižjimi socialnimi prispevki delodajalcev.
Med srednjeročnimi ukrepi GZS izpostavlja uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke pri 2,5-kratniku povprečne plače, spodbujanje vlaganj v prebojne inovacije prek tehnološko-inovacijskega sklada, vzpostavitev slovenskega podatkovnega prostora za industrijo ter pripravo novega nacionalnega načrta gospodarskega razvoja do leta 2035, ki bi vključeval ključne elemente programa Made in Slovenia 2035.
Rekordni delež stroškov dela v dodani vrednosti
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je opozoril na obseg letošnjega dviga minimalne plače. „Minimalna bruto plača se s 1. januarjem 2026 povečuje za 16 odstotkov oziroma za 204 evre, kar je celo višja nominalna rast kot v letu 2010. Z rastjo minimalne plače se povečujeta tudi minimalni regres in obvezen zimski regres,“ je dejal. Pojasnil je, da minimalna plača zdaj dosega 56 odstotkov povprečne plače oziroma 60 odstotkov plače v zasebnem sektorju, kar je najvišji delež v EU-22.
Po njegovih besedah bodo stroški dela v dodani vrednosti na ravni celotnega gospodarstva letos predvidoma presegli 63 odstotkov, kar je zgodovinski rekord. „To ne pomeni le nadaljnjega padanja dobičkov, temveč predvsem manj sredstev za investicije ter raziskave in razvoj, ki so ključni za dvig produktivnosti,“ je pojasnil. Ob tem je opozoril tudi na posledice iz preteklosti. „Izkušnje iz leta 2010 kažejo, da je po več kot 20-odstotnem dvigu minimalne plače v štirih letih delo izgubilo več kot 60.000 zaposlenih,“ je izpostavil.
Opozorila iz panog
Na posledice opozarjajo tudi posamezne panoge. Direktor Združenja kovinske industrije Aleš Bizjak je poudaril, da gre za tehnološko napredno dejavnost, ki je v preteklosti rast produktivnosti že uspešno pretvarjala v rast plač. „Nenadni in obsežni posegi vlade po nepotrebnem ustvarjajo nestabilno okolje, nesorazmerno dvigujejo stroške dela ter ogrožajo delovna mesta, zlasti v panogah, kot je avtomobilska industrija, in med malimi ter srednje velikimi podjetji,“ je opozoril. Po anketi v panogi 58 odstotkov podjetij razmišlja o selitvi proizvodnje, 79 odstotkov jih napoveduje upad prodaje, 70 odstotkov pa izgubo delovnih mest.
Podobno zaskrbljujoče so napovedi v lesnopredelovalni industriji. Direktor združenja Igor Milavec je spomnil na leto 2010, ko je panoga po 23-odstotnem dvigu minimalne plače izgubila skoraj polovico delovnih mest v pohištveni industriji. „Odgovori ankete tudi tokrat napovedujejo krčenje lesnopredelovalne industrije v Sloveniji, kar nas mora skrbeti tudi zaradi vpliva na državni proračun,“ je dejal. Podjetja napovedujejo odpuščanja, zapiranje obratov in občutno zmanjševanje investicij.
Na prenos stroškov v cene storitev pa opozarjajo v komunalnem gospodarstvu. Predsednik zbornice Janko Širec je poudaril, da stroški dela v tej dejavnosti presegajo 40 odstotkov vseh stroškov. „Rast stroškov dela se bo neizogibno odrazila v višjih cenah komunalnih storitev. Ključno je pravočasno prilagajanje cen, saj bi v nasprotnem primeru nastali visoki poračuni za nazaj, ki bi bili za uporabnike še bolj obremenjujoči,“ je opozoril.
