Gospodarska zbornica Slovenije pozdravlja odločitev ustavnega sodišča glede lanskega izplačila zimskega regresa. Po oceni zbornice odločitev potrjuje, da državni zbor delodajalcem novih finančnih obveznosti ne more nalagati za nazaj brez izpolnjenih ustavnih pogojev. Glede na ugotovljeno protiustavnost v GZS vidijo tudi možnost odškodninskih tožb podjetij proti državi.
Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločitvi presodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice oziroma zimskega regresa zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinkovanja neskladno z ustavo.
Sodišče ukrepa kljub temu ni razveljavilo, prav tako ni ugotovilo, da bi bila sama uvedba zimskega regresa v neskladju z ustavo. Sprejelo je ugotovitveno odločbo, zato obveznosti delodajalcev ostajajo nespremenjene.
GZS: Podjetja morajo imeti možnost načrtovanja stroškov
Kot poroča STA, so v GZS odločitev pozdravili, saj je po njihovem mnenju pritrdila opozorilom delodajalskih organizacij glede prepovedi nalaganja novih obveznosti za nazaj.
Podjetja morajo imeti možnost, da svoje poslovanje, finančne obveznosti in stroške dela načrtujejo na podlagi veljavne zakonodaje, poudarjajo v zbornici. Naknadno nalaganje obveznosti za obdobje, ko te še niso bile zakonsko določene, po njihovi oceni posega v pravno varnost in predvidljivost poslovnega okolja.
“Odločitev ustavnega sodišča je pomembno opozorilo zakonodajalcu, da mora tudi pri sprejemanju ukrepov, katerih namen je izboljšanje položaja zaposlenih, dosledno spoštovati ustavna načela pravne varnosti, predvidljivosti in prepovedi retroaktivnosti,” je poudaril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
Ob tem je izrazil razočaranje, ker ustavno sodišče kljub ugotovljeni protiustavnosti spornih zakonskih določb ni razveljavilo. Prav tako ni določilo načina izvršitve odločbe, s katerim bi odpravilo posledice nedopustnega retroaktivnega učinkovanja zakona za delodajalce.
Finančne posledice še vedno nosijo delodajalci
Odločitev po mnenju GZS odpira pomembno vprašanje učinkovitega ustavnopravnega varstva delodajalcev. Čeprav je sodišče ugotovilo kršitev ustavnega načela prepovedi retroaktivnosti, morajo podjetja še vedno nositi finančne posledice obveznosti, ki so bile za obdobje od začetka leta 2025 do uveljavitve zakona določene za nazaj.
V GZS podpirajo varstvo legitimnih pričakovanj zaposlenih, vendar menijo, da bi bilo treba ustrezno upoštevati tudi položaj delodajalcev, ki so jim bile obveznosti naložene v nasprotju z ustavnimi jamstvi.
Zaradi ugotovljene kršitve prepovedi retroaktivnosti po oceni zbornice obstaja možnost, da bi podjetja proti državi vložila odškodninske tožbe zaradi finančnih posledic protiustavne zakonske ureditve.
V zbornici so še poudarili, da podpirajo izboljševanje materialnega položaja zaposlenih, vendar morajo biti temu namenjeni ukrepi sprejeti na ustavno skladen, premišljen in predvidljiv način.
Pri sprejemanju takšnih rešitev je treba po njihovih navedbah upoštevati socialni dialog ter zagotoviti pravočasno in odgovorno pripravo zakonodaje.
