Slovenija pri razvoju prometne infrastrukture potrebuje hitrejše odločanje, učinkovitejše postopke in več projektov, ki bodo tudi dejansko izvedeni, je ob odprtju 17. Slovenskega kongresa o prometu in prometni infrastrukturi v Portorožu poudaril minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec. Med prednostnimi nalogami je navedel posodobitev železnic, razvoj javnega prevoza in zmanjšanje infrastrukturnega zaostanka.
Kongres z več kot 30-letno tradicijo povezuje strokovnjake s področja prometa in prometne infrastrukture. Namenjen je razpravi o razvoju železniških in avtocestnih povezav, varnosti in vzdrževanju infrastrukture, digitalizaciji prometa ter podnebni odpornosti prometnih objektov.
Vrtovec, ki je tudi pokrovitelj letošnjega kongresa, je izpostavil pet ključnih nalog: zmanjšanje infrastrukturnega zaostanka, hitrejše umeščanje projektov v prostor, učinkovitejšo gradnjo in obnovo, uvajanje novih tehnologij ter vlaganje v železnice in kakovosten javni promet.
Dolgotrajni postopki dražijo naložbe
“Potrebujemo hitrejše odločitve, učinkovitejše postopke in predvsem več projektov, ki se dejansko gradijo,” je poudaril Vrtovec.
Ob tem je opozoril, da dolgotrajni postopki zavirajo začetek naložb in povečujejo njihove stroške. Po njegovih besedah morajo biti pogoji za izvedbo projektov jasni, roki odločanja pa predvidljivi.
Pri gradnji in obnovi prometne infrastrukture je pozval tudi k boljši organizaciji del, s katero bi zmanjšali obremenitve voznikov in drugih uporabnikov. Kjer razmere to omogočajo, bi bilo treba dela izvajati tudi ponoči in jih prilagajati prometnim konicam.
Minister je izpostavil, da pri izbiri izvajalcev poleg cene ne bi smel biti spregledan rok izvedbe. Hitrost gradnje je po njegovih navedbah pomembna tako zaradi uporabnikov kot zaradi obvladovanja stroškov projekta.
V ospredju železnice in javni promet
Vrtovec je poudaril še pomen novih tehnologij, ki morajo prispevati k večji varnosti in pretočnosti prometa. Javni prevoz pa mora s pogostejšimi povezavami, večjo zanesljivostjo in konkurenčnimi potovalnimi časi postati privlačnejša izbira za potnike.
Med prednostnimi nalogami je navedel nadaljnjo modernizacijo železniškega omrežja in vključevanje Slovenije v nastajajoče evropsko omrežje prog visokih hitrosti.
Udeležence kongresa je pozval k sodelovanju pri pripravi konkretnih rešitev. Znanje in izkušnje prometne stroke so po njegovih besedah ključni za uresničitev razvojnih načrtov ter vzpostavitev učinkovitejšega prometnega sistema, ki bo izboljšal vsakodnevne poti ljudi in podprl slovensko gospodarstvo.
