Ko se segreje kuhinja, mora hladilnik za ohranjanje nizke temperature delati dlje in intenzivneje. Porabo dodatno povečajo pogosto odpiranje vrat, poškodovana tesnila, napačna nastavitev temperature in slabo kroženje zraka.
Hladilnik je med redkimi gospodinjskimi napravami, ki delujejo neprekinjeno. V poletni vročini je njegova naloga še zahtevnejša, saj mora toploto iz notranjosti oddajati v že tako ogret prostor.
Poraba se lahko poveča zlasti, če hladilnik stoji ob pečici, pomivalnem stroju ali na mestu, izpostavljenem neposrednemu soncu. Delo mu otežujejo tudi predmeti, prislonjeni ob zadnjo steno, ter prah na dostopnih hladilnih delih.
Pri Energy Star svetujejo, naj bo med hladilnikom in steno dovolj prostora za kroženje zraka. Pri starejših napravah je priporočljivo po navodilih proizvajalca preveriti in očistiti tudi kondenzatorske cevi oziroma rešetke.
Vrata odpirajte čim manjkrat
Vsakič, ko odpremo vrata, iz hladilnika uide del hladnega zraka, vanj pa vstopi topel in pogosto tudi vlažen zrak. Naprava mora nato ponovno vzpostaviti nastavljeno temperaturo.
Največ energije ne porabi hiter odvzem živila, temveč dolgotrajno iskanje po odprtem hladilniku. Pomaga, če so živila pregledno razporejena in pogosto uporabljene stvari postavljene na lahko dostopno mesto.
Težavo lahko povzročijo tudi umazana, zvita ali poškodovana tesnila. Preverite jih tako, da med vrata in tesnilo vstavite list papirja ter vrata zaprete. Če papir brez upora zdrsne ven, tesnilo na tem mestu morda ne opravlja več svoje naloge.
Tesnila najprej očistite z mlačno vodo in blagim čistilom. Če so razpokana ali trajno deformirana, bo morda potrebna zamenjava.
Prenizka nastavitev pomeni nepotrebno delo
V poletni vročini marsikdo temperaturo hladilnika nastavi na najnižjo možno vrednost. S tem naprava ne bo nujno bolje zaščitila hrane, lahko pa bo delovala dlje in porabila več elektrike.
Temperatura v hladilniku naj bo največ 5 °C, v zamrzovalniku pa okoli –18 °C. Ker številčnica z oznakami od ena do pet pogosto ne kaže dejanske temperature, jo je najbolje preveriti z namenskim termometrom.
Na NIJZ ob vročinskih valovih posebej opozarjajo, naj temperatura v hladilniku ostane pri 5 °C ali manj. Obenem priporočajo, da vrata odpiramo čim manjkrat in živila čim hitreje vrnemo na hladno.
Hladilnika tudi ne napolnite tako, da med izdelki ni nobenega prostora. Preveč natrpane police ovirajo kroženje hladnega zraka, zato temperatura v vseh delih naprave ni enaka. Posebej pomembno je, da živila ne prekrivajo notranjih odprtin za zrak.
Vanj ne postavljajte velikega lonca vroče hrane
Velik lonec še vroče juhe ali enolončnice lahko hitro zviša temperaturo v hladilniku. Kompresor mora zato delovati intenzivneje, segrejejo pa se lahko tudi živila v neposredni bližini.
Kuhane hrane kljub temu ne puščajte več ur ali čez noč na kuhinjskem pultu. Razdelite jo v manjše in plitve posode, da se hitreje ohladi, ter jo najpozneje v dveh urah shranite v hladilnik. V poletni vročini je treba biti pri tem še posebej previden.
Porabo lahko poveča tudi led, ki se nabere v zamrzovalnem delu naprave brez samodejnega odtaljevanja. Debelejša ledena obloga zmanjšuje uporabni prostor in otežuje učinkovito delovanje, zato je treba tak zamrzovalnik redno odtaljevati.
Če hladilnik kljub pravilni uporabi skoraj neprekinjeno brni, se močno segreva, slabo hladi ali se v njem nabira nenavadno veliko vode, je lahko vzrok tehnična okvara. Pravočasen servis lahko prepreči višjo porabo elektrike, kvarjenje hrane in popolno odpoved naprave.
