Napetosti na Bližnjem vzhodu vse bolj vplivajo na svetovni energetski trg. Vodja Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol je opozoril, da je agencija pripravljena poseči po dodatnih rezervah nafte, če se razmere še zaostrijo.
Izjava prihaja v času, ko so napadi na iranske energetske objekte in povračilni ukrepi Teherana resno zamajali dobavne poti, predvsem skozi Hormuško ožino, eno ključnih točk svetovne trgovine z nafto.
Rezerve kot varovalka trga
IEA je že sprožila obsežen ukrep – države članice so se odločile sprostiti približno 400 milijonov sodčkov nafte iz strateških rezerv. Gre za največjo koordinirano sprostitev doslej, namenjeno stabilizaciji trga in umiritvi cen.
Birol je ob tem poudaril, da ta količina predstavlja le okoli 20 odstotkov skupnih zalog. Manevrskega prostora torej še ni zmanjkalo.
„Če in ko bo to potrebno, smo pripravljeni nadaljevati,“ je dejal. „Močno pa upam, da to ne bo potrebno.“
„Svet se sooča z resno grožnjo energetski varnosti,“ je še opozoril in dodal, da ima IEA na voljo mehanizme za odziv, poroča AFP.
Pritisk na azijske uvoznice
Posebej izpostavljena so azijska gospodarstva, kjer je odvisnost od uvoza nafte visoka. Japonska denimo skoraj 95 odstotkov nafte uvozi prav iz Bližnjega vzhoda.
Tokio je zato že začel sproščati del rezerv – najprej iz zasebnega sektorja, v naslednjih dneh naj bi sledile še državne zaloge. Ob tem načrtujejo tudi uporabo skupnih rezerv, ki jih na Japonskem hranijo proizvajalke, kot so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Kuvajt.
V običajnih razmerah te zaloge služijo komercialnim potrebam, v kriznih trenutkih pa imajo domača podjetja prednostni dostop.
Spremljanje razmer na terenu
Birol je ob obisku Tokia poudaril, da agencija pozorno spremlja razmere na Bližnjem vzhodu, vključno z energetskimi naložbami in infrastrukturo.
„Če bomo ocenili, da je to potrebno, bomo brez oklevanja sprostili dodatne količine nafte na trg,“ je dejal po srečanju z japonskim ministrom za industrijo.
Razmere ostajajo negotove, predvsem zaradi motenj v ključnih transportnih poteh. Vsak daljši zastoj v Hormuški ožini bi lahko imel neposreden vpliv na cene energentov in širšo gospodarsko stabilnost.
V Tokiu že opozarjajo, da bi se ob dolgotrajnejši krizi lahko dodatno povečal pritisk na cene, kar bi najbolj prizadelo uvozno odvisne države.
