Konec iluzij: levica je najprej izgubila štetje in zdaj tudi pogovore
Ko je 10. aprila 2026 v Državnem zboru Zoran Stevanović iz stranke Resni.ca z 48 glasovi postal predsednik parlamenta, se je zgodilo nekaj, česar tranzicijska levica ni pričakovala. Desnosredinski blok je prvič po volitvah pokazal, da zna šteti.
SDS, NSi, Demokrati, SLS, Fokus in Resni.ca so brez Svobode sestavili večino, ki je levici vzela nadzor nad prvim korakom konstituiranja nove oblasti v državi. Robert Golob je sicer takoj, kot kakšen užaljen otrok, začel govoriti o »igricah za četrto Janševo vlado«, a v resnici je šlo za nekaj preprostejšega. Šlo je za legitimno politično aritmetiko.
Svoboda in Levica sta takoj, po konstituiranju parlamenta, vložili zahtevo za preiskovalno komisijo o Black Cube. SOVA je potrdila obiske izraelske zasebne firme na sedežu SDS, Janša je tudi brez zadržkov priznal pogovor z Gioro Eilandom (iz ekipe Black Cube) o Bližnjem vzhodu, a dokaza o naročilu, plačilu ali operaciji proti Golobu ni.
Vendar pa posnetki, ki so razkrili korupcijsko delovanje in pogovore v vrstah Svobode, niso bili fabricirani. Bili so resnični. Levica jih je nato s svojim vplivom skozi medije spremenila v orodje za predvolilni in povolilni lov na SDS. Roko na srce, precej oguljen obrazec delovanja. Ko ti primanjkuje argumentov, uporabiš indice, Sovo, NPU in medije in diskreditiraš nasprotnika. Pa vendar, kje so pogodbe in kje so dokazi o ev. povezavah?
Operacija »Naredili bomo vse, da preprečimo 4. vlado Janeza Janše« ni več teorija zarote. S pomočjo generalnega sekretarja stranke Svoboda Mateja Graha je to postalo kar javna strategija zmagovalne stranke na volitvah.
To seveda močno diši po hudi paniki. Levica dobro ve, da je 48 glasov za Stevanovića signal stabilne koalicije tudi brez nje. Zato je levi blok prešel na odkrito nagovarjanje in to ne le strank, temveč kar posameznih poslancev. Direktno, brez protokola, z obljubami in pritiski.
Anže Logar in Demokrati so jasno in glasno sporočili, da zaradi takšnega pristopa Svobode, ki direktno nagovarja njihove poslance, prekinjajo vse pogovore z Golobom in Svobodo o kakršnikoli koaliciji. To ni več umik »dokler ne pride osnutek«, temveč dokončen rez. Stranka, ki jo je Golob še pred nekaj dnevi vabil k skupni mizi, mu je rekla, da je prestopil vse meje s to svojo aroganco. Dovolj je zlorabe državnih institucij, dovolj je podkupovanja, dovolj je igranja na robu legalnosti.
To je trenutno tudi ključni trenutek povolilnega dogajanja. Demokrati niso več »most« ali »tretji blok«, temveč so postali del jasne ločnice. Z Logarjevim odstopom od pogajanj je sesuta ideja o »široki koaliciji« ali vsaj o paralizi desnice. Golobova Svoboda je z 29 glasovi proti Stevanoviću pokazala, da je ostala sama na levi strani ulice. Predčasne volitve so tako zanje še edina možnost. Nisem pa prepričan, da bi Svoboda, brez goljufij seveda, na predčasnih volitvah prišla kaj bolje skozi kot je zdaj.
Black Cube, milijoni na glas, pritiski Kučana in Jankovića, zloraba Sove in tožilstva … vse to ni preprečilo, da bi desnica pokazala svojo moč. Nasprotno, razkrilo se je, kako daleč je levica pripravljena iti, da ohrani oblast. Da obrani svoje kapitalce, ki ji napajajo omrežje.
Razkrilo se je tudi, da volivci in poslanci niso tako naivni, kot jih očitno razume Svoboda. Demokrati so se odločili za integriteto pred oportunizmom. To je lekcija, katere se mora Svoboda šele naučiti. Politika namreč ni igra »kdo bo koga prvi kupil«, ampak štetje in zaupanje.
Četrta Janševa vlada (ali desnosredinska vlada z Janšo v ozadju) ni več »nevarnost«, temveč postaja realnost. Ne zato, ker bi jo Janša »naročil« pri Black Cube, temveč zato, ker je levica z vsemi sredstvi pokazala, da ne zna sprejeti poraza. Žebljico na glavico so tako zdaj pribili še Demokrati, ko so javno in na glas dejali, da oni v tej umazani igri Svobode ne bodo sodelovali.
Tranzicijska levica je na teh volitvah izgubila štetje. In izgubila je tudi pogovore. Preostaneta ji le še možnosti, da ali prizna poraz ali pa nadaljuje iz afere v afero, izsili predčasne volitve in se dokončno pokoplje v očeh volivcev.
