Iran je danes v skoraj popolni informacijski izolaciji, saj so oblasti močno omejile dostop do interneta in telekomunikacij. Telefonske povezave iz tujine niso delovale, letalske povezave z nekaterimi bližnjevzhodnimi vozlišči so bile odpovedane, domači spletni mediji pa so se posodabljali le občasno. Ukrepi so sledili večdnevnim protestom, ki so se razširili po vsej državi.
Po navedbah organizacij za človekove pravice so nemiri izbruhnili v vseh provincah Islamske republike, dokumentirani pa so tudi smrtni primeri. Gre za najobsežnejše proteste v zadnjih 3 letih, sprožene predvsem zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in visoke inflacije.
Sprva so se shodi osredotočali na gospodarske razmere. Iranska valuta je v zadnjem letu izgubila približno polovico vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem, letna inflacija pa je decembra presegla 40 odstotkov. V zadnjih dneh so se protestni slogani zaostrili in se neposredno usmerili proti političnemu vrhu države.
Na posnetkih, ki krožijo po družbenih omrežjih, je slišati vzklike „Smrt diktatorju“, ponekod pa tudi izraze podpore nekdanji monarhiji, ki je bila strmoglavljena leta 1979. Obseg dejanske podpore tem idejam znotraj Irana ostaja nejasen.
Oblasti poročajo o nasilju in zaostrujejo varnostne ukrepe
Državna televizija je ponoči predvajala posnetke gorečih avtobusov, osebnih vozil in motociklov ter požarov v bankah in na postajah podzemne železnice. Oblasti za nasilne izgrede obtožujejo Ljudsko mudžahedinsko organizacijo, znano tudi kot MKO, opozicijsko skupino, ki deluje v izgnanstvu.
Novinar državne televizije je iz mesta Rašt ob Kaspijskem morju poročal, da „je območje videti kot vojno območje, trgovine so uničene“. Varnostne sile so v več mestih okrepile prisotnost, oblasti pa so poudarile, da ločujejo med „legitimnimi gospodarskimi zahtevami“ in nasiljem.
Hamenej proteste povezal s tujino
Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike obtožil delovanja v interesu tujih sil, zlasti Združenih držav. V nagovoru je dejal, da so bili napadi na javno lastnino izvedeni „z namenom ugajati ameriškemu predsedniku“, in opozoril, da Iran „ne bo toleriral ljudi, ki delujejo kot plačanci za tujce“.
Hkrati je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval, naj se „ukvarja s težavami v lastni državi“. Trump je v preteklih dneh sicer javno namignil na možnost podpore protestnikom, vendar je v petek sporočil, da se ne namerava srečati z Rezo Pahlavijem, sinom zadnjega iranskega šaha, in dodal, da „ni prepričan, ali bi bila takšna podpora primerna“.
Mednarodni odzivi in logistične posledice
Francoski diplomatski vir je ob razvoju dogodkov pozval iranske oblasti k „najvišji stopnji zadržanosti“ pri odzivanju na proteste, navaja Reuters. Mednarodni pritisk na Teheran se sicer povečuje tudi zaradi ponovno zaostrenih sankcij, povezanih z iranskim jedrskim programom.
Motnje so se pokazale tudi v prometu. Po podatkih z letaliških spletnih strani je bilo odpovedanih najmanj 6 letov med Dubajem in več iranskimi mesti. Tudi tuji novinarji poročajo, da iz tujine ni bilo mogoče vzpostaviti telefonskih povezav z Iranom.
Protesti sicer po obsegu še ne dosegajo vsedržavnih demonstracij iz leta 2022, ki so sledile smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju, vendar pomenijo najresnejši notranjepolitični izziv za iranske oblasti po tistem obdobju.
