Iranske oblasti so prvič javno objavile uradno število smrtnih žrtev po množičnih protestih, ki so jih varnostne sile v zadnjih mesecih zatrle po vsej državi. Po navedbah notranjega ministrstva in Fundacije za mučenike in veterane, ki jih je povzela državna televizija, je umrlo 3.117 ljudi.
Oblasti navajajo, da je bilo med mrtvimi 2.427 civilistov in pripadnikov varnostnih sil, za preostale žrtve pa niso podale dodatnih pojasnil. Gre za prvo vladno oceno števila smrtnih žrtev od začetka protestov, ki so zajeli več iranskih mest.
Uradna številka je bistveno nižja od ocen organizacij za človekove pravice v tujini. Human Rights Activists News Agency (HRANA) je v četrtek sporočila, da je po njihovih podatkih umrlo najmanj 4.902 ljudi, ob tem pa opozorila, da bi lahko bilo dejansko število še višje.
HRANA podatke zbira prek mreže sodelavcev v Iranu, ki preverjajo posamezne primere smrti, pogrešanih oseb in aretacij. Po njihovih navedbah je bilo v povezavi s protesti pridržanih skoraj 26.500 ljudi.
Organizacija je opozorila tudi na izjave iranskih uradnikov, ki so sprožile strah, da bi lahko nekatere pridržane obsodili na smrt. Iran sodi med države z največ izvršenimi smrtnimi kaznimi na svetu.
V času nemirov so oblasti večkrat omejile dostop do interneta in blokirale mednarodne komunikacije, kar je otežilo neodvisno preverjanje razmer na terenu. Hkrati so bile omejene tudi možnosti domačih novinarjev za poročanje o dogajanju.
Na državni televiziji so oblasti protestnike pogosto označevale za „izgrednike“, ki naj bi delovali po navodilih Združenih držav Amerike in Izraela, pri čemer za te trditve niso predstavile dokazov.
Po ocenah organizacij za človekove pravice število smrtnih žrtev presega bilanco vseh večjih protestnih valov v Iranu v zadnjih desetletjih in po obsegu nasilja spominja na razmere ob islamski revoluciji leta 1979, ki je privedla do vzpostavitve Islamske republike.
