Iran je okrepil napade na trgovske ladje v Hormuški ožini ter začel uporabljati nove metode za izbiro in spremljanje tarč. Dva visoka iranska uradnika sta razkrila, da želi Teheran z motnjami pomorskega prometa ohranjati visoke cene nafte in tako povečati pritisk na ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred novembrskimi kongresnimi volitvami.
Hormuška ožina je bila pred začetkom vojne ključna pot za približno petino svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Iranske grožnje in napadi so promet skozi ožino močno zmanjšali, čeprav določene količine energentov še vedno prevažajo po alternativnih in bolj tveganih poteh.
Po navedbah iranskih uradnikov je vodstvo države pred približno desetimi dnevi odobrilo spremembo taktike. Spremenili naj bi tako vrste napadov kot njihovo pogostost, operacije pa so razširili iz Hormuške ožine tudi v Omanski zaliv in okoliške vode.
“Cilj je preprečiti prizadevanja Združenih držav in njihovih zaveznic za znižanje svetovnih cen nafte,” je po poročanju Reutersa, povedal eden od iranskih uradnikov. Odločitev naj bi bila sprejeta na najvišjih ravneh iranskega političnega in vojaškega vodstva.
Opazovalci v majhnih čolnih iščejo tarče
Iran je po ameriških napadih izgubil velik del radarskih zmogljivosti, zato je Revolucionarna garda začela uporabljati neoborožene opazovalce v majhnih tradicionalnih čolnih. Njihova naloga je spremljanje trgovskih in ameriških vojaških ladij ter posredovanje podatkov enotam, ki izvajajo napade.
Ameriške sile so prejšnji teden odkrile enega takšnih čolnov. Posadki so ukazale, naj ga zapusti, nato pa so plovilo uničile. Žrtev ni bilo.
Teheran ladje, ki ne upoštevajo njegovih omejitev plovbe, obravnava kot možne tarče. Posebej ogrožena so plovila, ki v bližini ožine izvajajo pretovarjanje nafte z ladje na ladjo. Britanski center za pomorsko varnost je v zadnjih dneh prejel več obvestil o napadih z izstrelki, odgovornosti zanje pa uradno ni prevzel nihče.
Najhujši val napadov od začetka vojne
V dveh tednih do 11. oktobra je bilo napadenih 24 ladij, kar je najintenzivnejši val napadov od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran. Samo 11. oktobra je bilo tarča šest plovil, med njimi tankerji za prevoz surove nafte in naftnih derivatov ter indijska kontejnerska ladja.
Ladjarji se zato območju vse pogosteje izogibajo. Pretok nafte skozi Hormuško ožino je po podatkih, ki jih navaja Financial Times, 11. oktobra padel na približno 2,9 milijona sodov na dan, potem ko je septembra dosegal tudi 15,5 milijona sodov dnevno.
Motnje povečujejo stroške prevoza, zavarovanja in energentov. Cena severnomorske nafte brent ostaja nad 100 dolarji za sod, nadaljnja zaostritev ali popolna zapora ožine pa bi lahko povzročila nov skok cen goriv in dodatno okrepila inflacijske pritiske po svetu.
