Iran je v zadnjih pogovorih z Združenimi državami Amerike nakazal pripravljenost na omejene popuste glede svojega jedrskega programa, če bi to prineslo odpravo gospodarskih sankcij in priznanje njegove pravice do bogatenja urana. Cilj Teherana je po navedbah sogovornikov preprečiti nadaljnje zaostrovanje razmer in možnost neposrednega vojaškega spopada.
Pogajanja, ki so se po daljšem zastoju nadaljevala v začetku meseca, potekajo v obdobju povečane napetosti, saj Washington hkrati krepi vojaško prisotnost na Bližnjem vzhodu. Obe strani ostajata razdeljeni predvsem glede obsega in časovnega zaporedja odprave ameriških sankcij, ki že leta močno obremenjujejo iransko gospodarstvo.
Po navedbah visokega iranskega predstavnika je Iran prvič po zaključku zadnjega kroga pogovorov pripravljen razmisliti o konkretnih tehničnih korakih, ki bi omejili njegov jedrski program. Med možnostmi, ki jih preučujejo, so pošiljanje približno polovice najbolj obogatenega urana v tujino, redčenje preostalega urana ter sodelovanje pri ustanovitvi regionalnega konzorcija za bogatenje.
V zameno Teheran pričakuje formalno priznanje pravice do mirnoljubnega jedrskega bogatenja in postopno odpravo sankcij, ki so močno prizadele ključne gospodarske panoge. Po besedah istega predstavnika Iran obenem ponuja tudi sodelovanje ameriških podjetij v svoji naftni in plinski industriji, kar vidi kot del širšega gospodarskega paketa, ki bi lahko prinesel koristi obema stranema.
Takšni signali prihajajo v času, ko so bili prejšnji pogovori ocenjeni kot skoraj brezperspektivni, diplomatski kanali pa so opozarjali na nevarno približevanje vojaški eskalaciji. Analitiki ocenjujejo, da želi Iran z novimi predlogi kupiti čas in ohraniti možnost dogovora.
Sporna vprašanja in pritisk sankcij
Kljub premikom ostajajo ključna razhajanja. Washington vztraja, da bogatenje urana v Iranu predstavlja potencialno pot do jedrskega orožja, medtem ko Teheran takšne navedbe zavrača in poudarja civilni značaj svojega programa. Mednarodna agencija za atomsko energijo je lani ocenila, da iranske zaloge obsegajo več kot 440 kilogramov urana, obogatenega do 60 odstotkov, kar je le korak stran od ravni, primerne za orožje.
Iran je pripravljen dovoliti okrepljen nadzor agencije, s čimer želi dokazati, da ne razvija jedrskega orožja, a hkrati zavrača zahteve po popolni opustitvi bogatenja. Po poročanju Reutersa ostaja odprto tudi vprašanje zaporedja ukrepov, saj se ameriške zamisli o postopnem lajšanju sankcij razlikujejo od iranskih zahtev po jasnem in časovno določenem načrtu.
Iranski predstavniki poudarjajo, da mora biti morebitni dogovor utemeljen na vzajemnih interesih in razumnem časovnem okviru, ki bi omogočil postopno normalizacijo gospodarskih odnosov.
Diplomacija pod senco vojaških groženj
Pogovori potekajo ob vzporednih opozorilih z obeh strani. ZDA so večkrat poudarile, da ne izključujejo omejenih vojaških ukrepov, če diplomacija ne bo prinesla rezultatov. Iran je medtem zagrozil z odzivom v primeru napadov na ameriške baze v regiji.
Iranski zunanji minister je ob koncu tedna izrazil pričakovanje, da se bo v Ženevi srečal s posebnim odposlancem ameriškega predsednika, in ocenil, da še vedno obstaja realna možnost diplomatske rešitve. V Washingtonu so odzivi bolj zadržani, Bela hiša pa se na vprašanja o iranskih predlogih za zdaj ni javno odzvala.
Med zahtevami ZDA ostajajo tudi omejitve iranskega raketnega programa dolgega dosega ter vprašanje podpore regionalnim zavezniškim skupinam, kar Teheran večinoma zavrača kot nedopustno poseganje v svojo suverenost. Kljub temu iranske oblasti vztrajajo, da bi dogovor prinesel oprijemljive gospodarske koristi tako Iranu kot Združenim državam Amerike, hkrati pa zmanjšal tveganje novega konflikta v regiji.
