Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2024 dosegli 6,26 milijarde evrov oziroma 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kažejo novi podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). V primerjavi z letom prej so se povečali za 5,3 odstotka, rast pa so poganjali predvsem višji izdatki za kurativno zdravljenje, zdravila ter dolgotrajno oskrbo.
Največji del denarja je bil še naprej namenjen storitvam kurativnega zdravljenja ter zdravilom in drugemu medicinskemu blagu. Ti dve kategoriji sta skupaj predstavljali 77,6 odstotka vseh tekočih izdatkov za zdravstvo.
Izdatki za kurativno zdravljenje so se medletno povečali za 7,3 odstotka in dosegli skoraj 3,5 milijarde evrov. Za zdravila in drugo medicinsko blago je bilo namenjenih 1,37 milijarde evrov oziroma 5,1 odstotka več kot leto prej. Obenem so se za osem odstotkov povečali tudi izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe.
Večji delež javnega financiranja po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja
Pomembno spremembo je prinesla ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Delež javnih virov financiranja zdravstva se je povečal na 85,5 odstotka, delež zasebnih virov pa se je zmanjšal na 14,5 odstotka.
Na SURS pojasnjujejo, da je obvezni zdravstveni prispevek, ki je nadomestil dopolnilno zavarovanje, postal del skladov socialne varnosti. S tem se je del financiranja, ki je bil prej evidentiran kot zasebni vir, prenesel med javne vire.
Skladi socialne varnosti so tako leta 2024 pokrili 76,9 odstotka vseh tekočih izdatkov za zdravstvo in ostali ključni nosilec financiranja sistema.
Kljub večjemu deležu javnega financiranja so se povečali tudi neposredni izdatki gospodinjstev. Ta so za zdravstvene storitve in blago porabila 807 milijonov evrov oziroma 9,4 odstotka več kot leto prej. Največ denarja so namenila za zdravila in drugo medicinsko blago, sledile so ambulantne kurativne obravnave.
Med ambulantnimi storitvami so pomemben delež predstavljale zobozdravstvene storitve, ki so obsegale 13,8 odstotka vseh neposrednih doplačil gospodinjstev.
Bolnišnice ostajajo največji porabnik sredstev
Največji delež vseh tekočih izdatkov za zdravstvo je bil namenjen storitvam, opravljenim v bolnišnicah. Te so predstavljale 37,8 odstotka vseh izdatkov.
Zunajbolnišnične ambulante so zajemale 25,3 odstotka izdatkov, lekarne in drugi ponudniki medicinskega blaga pa 21,5 odstotka. Za zdravstveno nego in domove v okviru dolgotrajne oskrbe je bilo namenjenih šest odstotkov vseh sredstev.
Skupni izdatki za dolgotrajno oskrbo so medtem prvič presegli milijardo evrov. Zdravstveni del dolgotrajne oskrbe je dosegel 767 milijonov evrov, socialni del pa dodatnih 268 milijonov evrov. Skupna nominalna rast teh izdatkov je znašala 8,4 odstotka, kar predstavlja 1,5 odstotka BDP.
Največ sredstev za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe je bilo namenjenih institucionalni oskrbi, vendar se je hitreje povečevala oskrba na domu. Izdatki za dolgotrajno oskrbo na domu so se povečali za 12,3 odstotka, medtem ko je bila rast institucionalne oskrbe 4,3-odstotna.
Prve ocene za letos kažejo nadaljnjo rast
Prve ocene SURS kažejo, da so tekoči izdatki za zdravstveno varstvo leta 2025 dosegli že 6,8 milijarde evrov. Največji delež financiranja ostajajo skladi socialne varnosti, ki naj bi pokrili 76,3 odstotka vseh izdatkov. Gospodinjstva naj bi prispevala 12,3 odstotka, centralna in lokalna država 9,4 odstotka, preostanek pa zavarovalnice, podjetja in nepridobitne institucije.
