Dolgotrajno postenje z vodo – torej obdobje, ko človek več dni ali celo tednov uživa le vodo – v zadnjih letih pogosto kroži po družbenih omrežjih kot domnevna metoda razstrupljanja ali hitrega hujšanja. Privrženci trdijo, da takšno postenje telesu omogoča “reset”, nasprotniki pa opozarjajo, da lahko predstavlja resno zdravstveno tveganje.
V resnici telo na pomanjkanje hrane reagira precej zapleteno. Nekateri procesi se lahko kratkoročno prilagodijo, vendar dolgotrajno pomanjkanje hranil začne vplivati na številne telesne funkcije – od presnove do delovanja organov. Ko prenehate jesti, telo najprej poseže po energiji, ki je shranjena v obliki glikogena v jetrih in mišicah. Te zaloge običajno zadostujejo približno za 24 ur.
V tem času se raven sladkorja v krvi začne postopoma zniževati, telo pa začne iskati druge vire energije. Zaradi tega se pogosto pojavijo občutki lakote, utrujenosti ali rahle razdražljivosti.
Ko se zaloge glikogena izčrpajo, se presnova začne preusmerjati v drugačen način delovanja.
Po približno enem ali dveh dneh brez hrane telo postopoma začne razgrajevati maščobne zaloge. Ta proces vodi do nastajanja ketonov, ki jih telo lahko uporablja kot nadomestni vir energije.
Zato mnogi ljudje v prvih dneh postenja opazijo relativno hitro izgubo telesne teže. Vendar pomemben del začetnega padca teže predstavlja tudi izguba vode in glikogena.
Če postenje traja dlje časa, telo ne razgrajuje več samo maščob, temveč začne posegati tudi po drugih tkivih.
Mišična masa se lahko začne zmanjševati
Dolgotrajno pomanjkanje hranil pomeni, da telo nima dovolj beljakovin za obnovo tkiv. Ko so zaloge energije omejene, lahko telo začne razgrajevati tudi mišično maso.
To je eden izmed razlogov, zakaj strokovnjaki opozarjajo na tveganja dolgotrajnega postenja brez strokovnega nadzora. Izguba mišične mase lahko vpliva na presnovo, telesno moč in splošno počutje.
Poleg tega lahko upad mišične mase dolgoročno oteži vzdrževanje zdrave telesne teže.
Če telo dalj časa ne prejema hrane, začne varčevati z energijo. Presnova se lahko upočasni, saj telo poskuša zmanjšati porabo kalorij.
Ta mehanizem je evolucijska prilagoditev na obdobja pomanjkanja hrane. V praksi pa lahko pomeni, da telo po koncu postenja hitreje shranjuje energijo.
Prav zato mnogi ljudje po zelo restriktivnih dietah ali postenju ponovno pridobijo izgubljeno težo.
Pojavijo se lahko pomanjkanja hranil
Hrana telesu zagotavlja številne vitamine, minerale in druge nujne snovi. Če jih več dni ali tednov ne zaužijemo, se lahko začnejo pojavljati pomanjkanja.
To lahko vpliva na delovanje živčnega sistema, imunski sistem in zdravje kosti. Posebej občutljive so lahko ravni elektrolitov, kot so natrij, kalij in magnezij.
Neravnovesje elektrolitov lahko povzroči utrujenost, omotico, mišične krče ali motnje srčnega ritma.
Dolgotrajno postenje lahko vpliva tudi na delovanje možganov. Nekateri ljudje poročajo o občutku jasnosti ali umirjenosti, vendar se lahko pri drugih pojavijo utrujenost, razdražljivost ali težave s koncentracijo.
Možgani namreč za optimalno delovanje potrebujejo stabilen vir energije, predvsem glukozo. Če je ta dolgo časa omejena, lahko to vpliva na mentalno zmogljivost.
Zato številni strokovnjaki poudarjajo, da dolgotrajno postenje z vodo ni primerno za vsakogar. Posebej previdni morajo biti ljudje s kroničnimi boleznimi, nosečnice, starejši in vsi, ki imajo težave s presnovo ali prehranjevanjem.
