To vprašanje si starši zastavimo pogosteje, kot si priznamo. Ne po kakšnem velikem spodrsljaju, ampak v čisto običajnih trenutkih – ko smo preutrujeni, ko nam poči film ali ko zvečer ležimo v postelji in premlevamo dan. Želja, da bi bili boljši starši, ni znak, da delamo vse narobe. Ravno nasprotno. To vprašanje si postavljajo tisti, ki jim je mar.
Prva stvar, ki pogosto potrebuje spremembo, ni otrok, ampak naša pričakovanja. Do sebe in do njih. Včasih od sebe pričakujemo potrpežljivost, razumevanje in mir, kot da smo roboti. Ko nam to ne uspe, se kaznujemo z občutkom krivde. A otroci ne potrebujejo popolnih staršev. Potrebujejo dovolj dobre starše – takšne, ki znajo priznati, da jim je kdaj težko.
Velik korak je tudi manj reagirati in več opazovati. Ko otrok nekaj naredi, kar nas sproži, pogosto odreagiramo avtomatsko. Glas se dvigne, besede pridejo hitreje, kot bi si želeli. Včasih že kratek premor naredi razliko. Ne zato, da bi zadržali čustva, ampak da jih bolje razumemo. Otrokovo vedenje je pogosto sporočilo, ne provokacija.
Pomembno je tudi, da otroku ne dajemo vedno rešitev, ampak prostor. Ko je žalosten, jeza ali razočaran, ni nujno, da potrebuje nasvet. Pogosto potrebuje le nekoga, ki je tam in posluša. To ni pasivnost. To je učenje čustvene varnosti.
Veliko staršev ugotovi, da bi bili drugačni, če bi bili manj utrujeni. In to ni izgovor. Utrujen starš težko ostaja miren. Skrb zase ni egoizem, ampak osnova. Kratek sprehod, nekaj tišine, pogovor – vse to ni razvajanje, ampak vzdrževanje.
Pomaga tudi spustiti primerjave. Ne z drugimi starši, ne z objavami na družbenih omrežjih in ne s podobo, kakšni bi “morali” biti. Vsaka družina ima svoj ritem, svoje izzive in svoje dobre dni. Primerjave pogosto ustvarjajo več pritiska kot motivacije.
Ena najbolj podcenjenih sprememb je opravičilo. Ko starš prizna napako in se opraviči, ne izgubi avtoritete. Otroku pokaže, kako izgleda odgovornost. S tem uči več kot s katerim koli predavanjem.
Biti boljši starš ne pomeni, da bomo jutri vse delali prav. Pomeni, da smo pripravljeni opaziti, kje lahko malo drugače. Majhne spremembe, ponavljane vsak dan, imajo večji vpliv kot velike zaobljube, ki jih ne moremo držati.
Če se sprašujete, kako biti boljši starš, ste že na dobri poti. Ne zato, ker bi imeli vse odgovore – ampak ker jih iščete. In to je pogosto tisto, kar otroci najbolj potrebujejo.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-6-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
