Odločitev Združenih arabskih emiratov, da zapustijo naftni kartel OPEC, odpira vprašanje, kako se bo preoblikoval globalni trg nafte v naslednjih mesecih. Ključna dilema ni več sama poteza, temveč njene posledice: večja proizvodnja, pritisk na cene in možen odziv Savdske Arabije.
Največja sprememba je odprava proizvodnih omejitev. Emirati niso več vezani na kvote OPEC, ki so jih držale pri približno 3 do 3,5 milijona sodčkov na dan. Ob polni izrabi zmogljivosti lahko proizvodnjo povečajo proti 5 milijonom sodčkov dnevno, kar bi pomenilo dodatno ponudbo na precej občutljivem trgu.
Pritisk na cene in možen odziv Savdijcev
Večja ponudba praviloma pomeni nižje cene, vendar bo končni učinek odvisen od odziva Savdske Arabije. Ta ima kot največji proizvajalec v kartelu še vedno največji vpliv na trg.
Če bi Rijad odgovoril s povečanjem proizvodnje, bi se lahko razvila nova cenovna vojna, podobna tistim iz preteklosti. Tak scenarij bi najbolj prizadel države, ki so močno odvisne od visokih cen nafte za stabilnost javnih financ.
V trenutnih razmerah so cene sicer visoke, okoli 110 dolarjev za sod, predvsem zaradi napetosti v Perzijskem zalivu in motenj v Hormuški ožini. Toda ob umiritvi razmer in večji ponudbi bi lahko trg hitro obrnil smer, tudi proti bistveno nižjim ravnem.
OPEC izgublja vpliv
Izstop Emiratov dodatno razkriva, da OPEC nima več enake moči kot v preteklosti. V sedemdesetih letih je nadzoroval večino svetovne trgovine z nafto, danes pa njegov delež znaša približno polovico.
To pomeni, da kartel še vedno vpliva na cene, vendar jih ne more več enostransko določati. Vsak večji odhod ali odstopanje od kvot zato neposredno slabi njegovo vlogo.
Tekma s časom: čim več nafte, dokler je še povpraševanje
V ozadju je širši trend – dolgoročno se pričakuje upočasnitev rasti povpraševanja po nafti. Elektrifikacija prometa in prehod na alternativne vire energije že vplivata na največje trge.
Kitajska je denimo po ocenah z elektrifikacijo prometa zmanjšala povpraševanje za približno milijon sodčkov na dan. Če se trend nadaljuje, se lahko rast svetovnega povpraševanja ustavi.
Za proizvajalce to pomeni pritisk, da čim prej unovčijo svoje zaloge. Združeni arabski emirati imajo pri tem prednost, saj so manj odvisni od nafte kot številne druge izvoznice in si lahko privoščijo agresivnejšo strategijo.
Izstop iz OPEC tako ni le politična poteza, temveč signal, da se trg nafte premika v novo fazo – z več konkurence, večjo negotovostjo in večjim tveganjem za hitra nihanja cen.
