Komet 220P/McNaught je običajno tako temen, da ga je mogoče opazovati le s teleskopom. Po dveh nenadnih izbruhih pa je postal približno 20.000-krat svetlejši kot običajno in se znašel v dosegu daljnogledov. Kaj je povzročilo tako silovito spremembo, astronomi še poskušajo ugotoviti.
Najnovejša fotografija kometa kaže svetlo zeleno glavo oziroma komo in kratek prašni rep. Posnetek je nastal sredi avgusta v Južni Afriki, NASA pa ga je 24. avgusta izbrala za svojo astronomsko fotografijo dneva.
Komet se Zemlji ne približuje nevarno. Pozornost astronomov je pritegnilo predvsem njegovo nenavadno vedenje, saj se je v samo nekaj mesecih močno razsvetlil kar dvakrat.
Dva silovita izbruha v nekaj mesecih
Prvi večji izbruh so opazili na začetku junija, ko je komet v zelo kratkem času pridobil približno deset astronomskih magnitud. Ker je lestvica magnitud logaritemska, je bila sprememba veliko večja, kot bi lahko sklepali iz samega števila.
V začetku avgusta je sledil še drugi izbruh. NASA ocenjuje, da je komet zaradi obeh dogodkov postal približno 20.000-krat svetlejši od svoje običajne podobe.
Komet 220P/McNaught spada med periodične komete iz Jupitrove družine. Sonce obkroži približno vsakih pet let in pol, njegova orbita pa večinoma poteka med Marsom in Jupitrom. Junija letos je dosegel perihelij, torej točko, v kateri je bil najbližje Soncu.
Segrevanje ob približevanju Soncu običajno povzroči večjo aktivnost kometov, vendar tako nenadna izbruha nista nekaj povsem vsakdanjega.
Je skozi površje nenadoma prodrl plin?
Jedra kometov so sestavljena iz ledu, prahu in kamnitega materiala. Ko se približajo Soncu, se zamrznjene snovi začnejo spreminjati neposredno v plin. Ta s seboj odnaša prašne delce ter okoli jedra ustvari svetlo komo in rep.
Pri kometu 220P bi se lahko plin nekaj časa kopičil pod površinsko skorjo, nato pa nenadoma prodrl navzven in v vesolje odnesel velik oblak prahu. Druga možnost je pokanje jedra, podor dela površja ali tako imenovani kometni potres.
Za zdaj nobena od teh razlag ni potrjena.
Opazovanja s teleskopom TRAPPIST-North v Maroku so po junijskem izbruhu pokazala hitro zmanjševanje količine izločenega prahu. Astronomi so zaznali tudi ozek in izrazit prašni rep, ki bi lahko nakazoval drobljenje oziroma fragmentacijo dela jedra, so zapisali v poročilu za The Astronomer’s Telegram.
Tudi opazovanja po avgustovskem izbruhu kažejo zapleteno zgradbo kome in dveh različnih repov. Astronomi zato pozivajo k dodatnim spektroskopskim meritvam, s katerimi bi lahko bolje določili sestavo izločenega materiala.
Zakaj je komet zelene barve?
Zelena barva na fotografijah ni posledica obdelave posnetka. Nastane zaradi plinov v kometovi komi, predvsem molekul dvoatomnega ogljika, ki pod vplivom sončnega sevanja oddajajo značilno zeleno svetlobo.
Rep je drugačen. Prašni delci odbijajo sončno svetlobo, nabiti plinski delci pa se odzivajo na sončev veter. Zato lahko komet razvije več repov, ki se razlikujejo po barvi, širini in smeri.
Viden je z daljnogledom, s prostim očesom pa ne
Po navedbah NASE je komet po izbruhih dovolj svetel za opazovanje z daljnogledom in fotografiranje z daljšo osvetlitvijo. S prostim očesom ga praviloma ni mogoče videti, njegova svetlost pa se lahko hitro spreminja.
Oktobra bo od Zemlje oddaljen približno toliko, kot znaša razdalja med Zemljo in Soncem, oziroma okoli 150 milijonov kilometrov. Za naš planet ne predstavlja nevarnosti. Nato naj bi začel hitro bledeti, ko se bo na svoji orbiti znova oddaljeval proti hladnejšemu zunanjemu delu Osončja.
Prav nepredvidljivost je eden od razlogov, da so kometi za astronome tako zanimivi. Njihove orbite je mogoče dobro izračunati, dogajanje pod temno površinsko skorjo pa lahko še vedno pripravi presenečenje.
