Evropa se sooča z resnim energetskim pritiskom, a v ključnem trenutku nima odgovora na osnovno vprašanje: koliko goriva sploh ima na voljo. Medtem ko letalske družbe že prilagajajo lete, oblasti pa prebivalce pozivajo k omejevanju poti na delo, evropska prizadevanja za preprečitev pomanjkanja naletijo na nepričakovano oviro – ni enotnega pregleda nad dejanskimi zalogami, poroča Politico.
Vojna v Iranu dodatno stopnjuje negotovost. Cene energije rastejo, motnje v oskrbi skozi Hormuško ožino so vse bolj verjetne, Evropska komisija pa ocenjuje, da konflikt Unijo stane skoraj 500 milijonov evrov na dan. Hkrati priprave na dolgotrajnejšo blokado Irana že vplivajo na globalne energetske tokove in lahko dodatno omejijo dobavo.
Dejanske zaloge niso znane
“Za maj in junij v Evropi imamo jasen pregled in zaveze, toda kaj se bo zgodilo po tem, je težko napovedati,” je na novinarskem zajtrku v začetku meseca dejal izvršni direktor skupine DHL Tobias Meyer. “Strateške rezerve so na voljo, vendar nimamo pravega vpogleda v to, koliko je bilo iz njih umaknjenih.”
Oblasti EU niso popolnoma brez podatkov. Informacije o oskrbi s surovo nafto in plinom so razmeroma pregledne, težava pa nastane pri komercialnih dobavah. Tam se sistem ustavi – podatki so razpršeni ali pa sploh niso na voljo. Zaradi te vrzeli uradniki težje pravočasno zaznajo pomanjkanje ali pa sprejemajo odločitve na podlagi nepopolnih informacij.
Na srečanju na visoki ravni prejšnji mesec so ministri iz Belgije, Nizozemske in Španije opozorili prav na to pomanjkljivost in zahtevali boljše spremljanje v realnem času, zlasti pri rafiniranih gorivih. Grški delegat je celo predlagal uporabo komunikacijskih kanalov, kot sta WhatsApp ali Signal, za hitrejšo izmenjavo informacij.
“Naše poznavanje trga in podatki o plinu in nafti so zelo omejeni,” je dejal visoki uradnik evropskega ministrstva za energijo. “Ne spremljamo, kaj se daje v obtok, kaj se umika in kaj se pošilja po različnih poteh.”
Slika je še posebej nejasna pri rafiniranih gorivih, kot sta dizel in kerozin. Večina zalog je shranjena v razpršenih komercialnih skladiščih, ki niso neposredno pod nadzorom oblasti, podjetja pa teh podatkov niso dolžna razkrivati. Tudi ocene Mednarodne agencije za energijo so zato omejene. Kot izpostavlja Politico, prav ta del sistema predstavlja eno največjih slepih peg evropske energetske politike.
“V idealnem svetu bi imeli dostop do popolnih informacij,” je dodal uradnik Komisije. “Toda vse je odvisno od kakovosti podatkov, ki jih dobimo. Tudi med državami članicami je zaznati enako zaskrbljenost.”
EU poskuša vzpostaviti red
Ministri za energetiko so Evropsko komisijo pozvali, naj okrepi sposobnost ocenjevanja zalog po vsej celini – od skladišč in tankerjev do letališč in cevovodov. Komisija je priznala informacijsko vrzel in predstavila načrte za t. i. “observatorij za gorivo”, ki bi spremljal proizvodnjo, uvoz, izvoz in zaloge.
“Seveda si želimo imeti boljši pregled nad stanjem goriva po vsej EU,” je dejala tiskovna predstavnica komisije Anna-Kaisa Itkonen. “Delamo na tem, vendar je še prezgodaj, da bi napovedali, kako bo sistem deloval.”
Pri plinu je nadzor nekoliko boljši, saj pravila po letu 2022 zahtevajo, da države do zime napolnijo skladišča do 90 odstotkov zmogljivosti. Pri nafti pa takšnega enotnega sistema ni. Podatki Eurostata so redki in časovno zamaknjeni – zadnji celoviti podatki segajo več mesecev nazaj.
“Vemo, koliko bi morali imeti. Ampak ne vemo, koliko imamo,” priznavajo uradniki. Politico ob tem opozarja, da gre za dolgotrajno sistemsko pomanjkljivost, ki jo aktualna kriza le še bolj razgalja.
Tokovi energentov se spreminjajo
Razmere na trgu dodatno zapletajo že tako krhko sliko. Evropske zaloge plina so bile po zimi nizke, v povprečju pod 30 odstotki zmogljivosti. Oskrba je odvisna od trgovcev, ki poleti kupujejo plin in ga pozimi prodajajo, vojna pa lahko ta model hitro poruši.
Tokovi energentov se že spreminjajo. Tankerji ne preusmerjajo več zalog med Evropo in Azijo, temveč plujejo neposredno iz Zahodne Afrike in Združenih držav. Del zalog surove nafte je sicer mogoče spremljati skoraj v realnem času s satelitskimi metodami, vendar to ne velja za vse segmente.
Sledenje reaktivnemu gorivu, na primer, ostaja bistveno težje, saj podatki temeljijo predvsem na prostovoljnih razkritjih podjetij. Analitiki opozarjajo, da so ti podatki uporabni, vendar nezanesljivi.
Evropa torej vstopa v potencialno daljšo energetsko negotovost brez jasne slike o lastnih zalogah. In prav to – pomanjkanje zanesljivih informacij – lahko v praksi pomeni počasnejše odzive, večje tveganje za napačne odločitve in dodatne stroške za gospodarstvo ter prebivalce.
