Kuhanje za eno osebo ima poseben sloves. Pogosto ga spremlja občutek, da se trud ne izplača, da je vse skupaj nekoliko odveč in da bi bilo lažje poseči po nečem že pripravljenem. A prav pri kuhanju zase se skriva priložnost za drugačen odnos do hrane. Brez usklajevanja, brez kompromisov in brez potrebe po vtisu.
Eden od razlogov je ponavljanje. Iste sestavine, isti krožniki, ista vprašanja. Drugi razlog je občutek, da kuhamo „samo zase“, kot da to avtomatsko pomeni manjšo vrednost. V resnici gre pogosto le za pomanjkanje ideje, ne pa volje.
Kuhanje za eno osebo postane lažje, ko opustimo pričakovanje, da mora biti obrok „cel“. Včasih zadostuje ena dobra jed, brez prilog in brez zapletenih kombinacij.
Ko kuhamo samo zase, se odpre prostor za prilagodljivost. Ni treba tehtati, ni treba slediti receptu do potankosti. Lahko uporabimo, kar imamo, in prilagodimo okus trenutnemu razpoloženju.
Prav v tem je prednost kuhanja za eno osebo. Je bolj neposredno, bolj intuitivno in manj obremenjeno s pravili.
Kremne testenine za enega
Sestavine:
- 80 g testenin,
- 1 manjši strok česna,
- 2 žlici smetane ali kremnega sira,
- malo oljčnega olja,
- sol, poper,
- po želji parmezan.
Priprava:
Testenine skuhamo v osoljeni vodi. Medtem na nizkem ognju na oljčnem olju na hitro segrejemo česen, da zadiši, ne da porjavi. Dodamo smetano ali kremni sir in malo vode od testenin. Ko se omaka poveže, dodamo testenine, začinimo in postrežemo. Preprosto, hitro in brez ostankov.
Topla skleda z jajcem in zelenjavo
Sestavine:
- 1 jajce,
- polovica bučke ali druge zelenjave,
- oljčno olje,
- sol, poper,
- po želji malo sira ali jogurtove omake.
Priprava:
Zelenjavo narežemo in na hitro popražimo na ponvi. Posebej spečemo jajce ali ga poširamo. Zelenjavo začinimo, dodamo jajce in po želji še malo sira ali omake. Jed je primerna za kosilo ali večerjo in ne zahteva veliko načrtovanja.
Pečen krompir za eno osebo
Sestavine:
- 1 večji krompir,
- oljčno olje,
- sol,
- rožmarin ali druga zelišča.
Priprava:
Krompir narežemo na krhlje, ga pokapamo z oljem, solimo in posujemo z zelišči. Pečemo v pečici ali air fryerju do zlato rjave barve. Postrežemo samostojno ali z jogurtovim prelivom. Količina je ravno pravšnja, brez ostankov.
Kuhanje za eno osebo ni vaja v varčevanju s trudom, temveč priložnost, da kuhamo natančno to, kar si želimo. Brez razlag, brez opravičevanja in brez občutka, da bi morali narediti več. Ko to sprejmemo, se tudi kuhanje zase ne zdi več nekaj, kar se nam „ne splača“, ampak nekaj, kar ima svoj namen.
