Več kot polovica najbolj obiskanih spletnih strani že podpira zaščito, zasnovano za čas zmogljivih kvantnih računalnikov. Toda navidezno spodbuden rezultat prikriva veliko odvisnost od ameriških ponudnikov oblačnih storitev, evropska podjetja in upravljavci kritične infrastrukture pa pri prehodu na novo šifriranje občutno zaostajajo.
Podjetje za omrežno varnost F5 je pregledalo milijon najbolj obiskanih spletnih strani in ugotovilo, da jih 54 odstotkov podpira postkvantno izmenjavo šifrirnih ključev.
Toda večina napredka ni posledica samostojnih varnostnih nadgradenj podjetij. Glavni razlog je Cloudflare, ki je postkvantno zaščito samodejno vključil za uporabnike svojega omrežja. Ko so raziskovalci iz analize izločili spletne strani, ki uporabljajo Cloudflare, je delež zaščitenih strani padel s 54 na samo 22 odstotkov.
To pomeni, da številne organizacije niso zares izvedle celovitega prehoda, temveč novo zaščito uporabljajo le na zunanjem robu svojega omrežja. Njihovi notranji sistemi, strežniki, programski vmesniki in digitalna potrdila lahko še vedno uporabljajo starejše tehnologije.
Nemčija in Francija za ZDA zaostajata za približno 25 točk
Raziskava je pokazala velike razlike med državami. Postkvantno izmenjavo ključev podpira približno 39 odstotkov pregledanih spletnih strani francoskih podjetij in 36 odstotkov nemških. V Italiji je delež nekaj manj kot 40-odstoten, v Španiji približno 45-odstoten in na Nizozemskem 46-odstoten.
Nemčija in Francija za ZDA in Združenim kraljestvom zaostajata za približno 25 odstotnih točk. Raziskovalci F5 razliko pripisujejo večji uporabi ameriških ponudnikov oblaka in omrežij za dostavo vsebin v anglosaških državah.
Evropska podjetja pogosteje uporabljajo lastne strežnike ali regionalne ponudnike. To jim omogoča večji nadzor nad podatki, vendar hkrati pomeni, da morajo zapletene varnostne nadgradnje izvesti sama.
Še slabši so rezultati v sektorjih, ki hranijo najobčutljivejše podatke. V državnih sistemih je delež postkvantne zaščite znašal okoli 35 odstotkov, v telekomunikacijah prav tako 35 odstotkov, v naftni in plinski industriji pa 34 odstotkov.
Zakaj so ogroženi že današnji podatki?
Dovolj zmogljivega kvantnega računalnika, ki bi lahko zlomil najpogosteje uporabljene oblike šifriranja, danes še ni. Prav tako ni mogoče zanesljivo napovedati, kdaj bo izdelan.
Nevarnost pa obstaja že zdaj. Napadalci lahko prestrežejo in shranijo šifrirane podatke ter čakajo, da jih bodo nekoč lahko dešifrirali. Pristop je znan kot “zberi zdaj, dešifriraj pozneje”.
Posebej zanimivi so podatki, ki bodo občutljivi še čez deset ali dvajset let: zdravstvene kartoteke, državne skrivnosti, finančni podatki, poslovne pogodbe in digitalne identitete.
Kvantni računalniki bi lahko ogrozili tudi digitalne podpise in potrdila. Napadalci bi se lahko izdajali za banke, državne ustanove ali proizvajalce programske opreme ter uporabnikom pošiljali ponarejene posodobitve.
ZDA določile zavezujoče roke
Ameriški predsednik Donald Trump je junija podpisal izvršni ukaz o pospešenem prehodu zveznih sistemov na standarde postkvantne kriptografije, ki jih je potrdil ameriški inštitut NIST.
Najobčutljivejši zvezni sistemi morajo določene oblike postkvantnega šifriranja uvesti do konca leta 2030, postkvantno preverjanje pristnosti pa do konca leta 2031. Zahteve veljajo tudi za del izvajalcev, ki poslujejo z ameriško zvezno vlado.
EU mora prehod začeti do konca leta 2026
Evropska unija je časovni načrt sprejela junija 2025. Po njem bi morale vse članice prehod na postkvantno kriptografijo začeti najpozneje do konca leta 2026.
Visoko tvegani sistemi, med katere sodijo energetika, zdravstvo, finance, promet, oskrba z vodo in telekomunikacije, bi morali novo zaščito uvesti najpozneje do konca leta 2030. Čim več preostalih sistemov naj bi bilo prenovljenih do leta 2035.
Evropski načrt je za zdaj predvsem usklajeno priporočilo, zato bo konec leta pomemben prvi preizkus, koliko članic je pripravilo dejanske načrte, sezname uporabljenega šifriranja in začetne projekte.
