Svetovno gospodarstvo se po opozorilu predsednice Evropske centralne banke Christine Lagarde znova približuje nevarni točki, tokrat zaradi vse večjih pritiskov na oskrbo z energijo. V Frankfurtu je dejala, da se zaradi vojne med Izraelom in Iranom zmanjšuje možnost hitre umiritve razmer, posledice za cene energentov in inflacijo v evroobmočju pa bi lahko bile hitrejše kot po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022.
Lagarde je opozorila, da se trg šele približuje trenutku, ko bo dejanski učinek motenj postal zares viden. „Bliža se tudi nadaljnja prepadna točka: svetovne zaloge nafte se krčijo, zadnji tankerji z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki so bili v Zalivu naloženi še pred vojno, pa zdaj prihajajo na svoje cilje, kar pomeni, da se bo polni vpliv izgubljene oskrbe šele kmalu občutil,“ je dejala.
To je po njenem pomembno tudi zato, ker sedanji trg še vedno deloma živi od pošiljk, odposlanih pred zaostritvijo konflikta. Ko bo ta blažilni učinek izginil, bodo razmere precej bolj surove. Prav zato se po njeni oceni zmanjšuje verjetnost hitre normalizacije.
Trgi še niso občutili vsega
Opozorilo prihaja v času vse večje zaskrbljenosti, da se vojna na Bližnjem vzhodu ne bo ustavila pri vojaškem in varnostnem vidiku, ampak bo močno udarila tudi po svetovnem gospodarstvu. Energetski trg je pri tem prva fronta. Napadi na kritično infrastrukturo, motena logistika in negotovost glede nadaljnjih dobav že povečujejo pritisk.
Tudi vodja Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol je po poročanju Euractiva, v preteklih dneh opozoril, da vojna predstavlja „največjo grožnjo globalni energetski varnosti v zgodovini“. Agencija je že napovedala veliko sprostitev naftnih zalog, kar samo po sebi kaže, da so razmere resne.
Dodatno skrb vzbuja stanje v evropskem gospodarstvu. Zadnje ankete iz zasebnega sektorja kažejo občutno slabše razpoloženje v evrskem območju, obenem pa so zamude pri dobaviteljih dosegle ravni, kakršnih Evropa ni beležila od leta 2022. To pomeni, da pritisk ne ostaja več le na ravni borz in energentov, ampak se vse bolj prenaša tudi v realno gospodarstvo.
Spomin na inflacijski šok ostaja živ
Lagarde je posebej izpostavila še en element: izkušnjo iz zadnje velike inflacijske krize. Po njenem bi prav „nedavni spomin“ na skok cen po začetku vojne v Ukrajini lahko povzročil hitrejšo reakcijo podjetij, zaposlenih in potrošnikov kot pred 4 leti.
Ko je inflacija v evroobmočju leta 2022 dosegla vrh pri 10,6 odstotka, je bil to za velik del Evrope prvi resen stik z dolgotrajnejšim obdobjem visoke rasti cen po dolgem času. Zdaj je položaj drugačen. Podjetja imajo po njenih besedah „operativne izkušnje s hitrim ponovnim določanjem cen“, delavci pa „posvečajo več pozornosti“ vplivu sprememb cen na njihove plače.
„Čeprav je bil šok leta 2022 obvladan, je ta izkušnja pustila pečat,“ je dejala Lagarde. „Celotna generacija je zdaj preživela prvo obdobje visoke inflacije – in morda se drugič ne bo tako počasi odzvala.“
To je ključno opozorilo ECB. Ne gre le za vprašanje, koliko se bo podražila nafta ali plin, ampak kako hitro bodo podražitve stekle skozi celotno gospodarstvo. Enkrat sprožen proces se lahko razvije hitreje kot pred nekaj leti, ker so refleksi zdaj drugačni.
ECB vidi tudi razloge za nekoliko več mirnosti
Kljub ostrim opozorilom Lagarde ni nastopila povsem črnogledo. Opozorila je, da Evropa danes vendarle ni v enakem položaju kot leta 2022. Inflacija je zdaj blizu ciljne ravni ECB pri 2 odstotkih, denarna politika ni več tako ohlapna kot ob začetku prejšnjega šoka, tudi javna poraba ni več tako izrazito prilagojena obdobju hitre rasti cen.
Po njeni oceni to pomeni, da ima evroobmočje danes nekoliko boljše izhodišče kot ob začetku prejšnje krize. A to še ne pomeni, da lahko čaka. „Nismo več v istem položaju kot pred štirimi leti,“ je dejala. „Vendar nas oklevanje ne bo ohromilo.“
Ta del njenega nastopa je bil bolj umirjen, vendar ne zares pomirjujoč. Sporočilo je bilo precej jasno: razmere so drugačne kot leta 2022, niso pa lahke. Energetski šok se lahko še okrepi, inflacijska občutljivost gospodarstva je večja, odziv na nove podražitve pa bi bil lahko precej hitrejši kot ob prvem velikem udaru po začetku vojne v Ukrajini.
