Ali Christine Lagarde ECB zapušča še pred iztekom mandata?

Poročila, da bi lahko Christine Lagarde predčasno zapustila položaj predsednice Evropske centralne banke, so v sredo sprožila ugibanja o morebitnih političnih ozadjih in prihodnosti evropske denarne politike. Evropska centralna banka je v odzivu za Euronews potrdila, da o morebitnem odhodu ni bila sprejeta nobena odločitev in da je predsednica trenutno osredotočena na svoje poslanstvo.

Odziv ECB je tokrat manj kategoričen kot v podobnem primeru lani, ko so govorice o predčasnem odhodu Lagarde spremljale izjave, da je „popolnoma odločena dokončati mandat“. Tokrat se je centralna banka omejila na pojasnilo, da odločitev ne obstaja, dodatnih komentarjev pa ni podala.

Poročilo, ki ga je prvi objavil Financial Times, se sklicuje na vir, seznanjen z razmerami, in navaja možnost, da bi Lagarde položaj zapustila pred francoskimi predsedniškimi volitvami aprila 2027. Njen osemletni mandat se sicer izteče oktobra istega leta.

Takšen časovni okvir bi imel politične posledice. Zgodnejši odhod bi aktualnemu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu in nemškemu kanclerju Friedrichu Merzu omogočil več vpliva pri imenovanju naslednika na čelu ECB. Obe državi veljata za ključni akterki pri oblikovanju denarne politike evroobmočja.

V političnih krogih v Bruslju in Parizu se ob tem krepijo skrbi zaradi morebitnega vzpona evroskeptičnih sil v Franciji in Nemčiji. Marine Le Pen in njen zaveznik Jordan Bardella sta po zadnjih anketah med vodilnimi v Franciji, podobno pa se krepi tudi vpliv AfD v Nemčiji. Takšen razplet bi lahko zapletel ali upočasnil imenovanja v osrednje evropske institucije.

Odzivi iz Francije

Dodaten signal negotovosti je prejšnji teden prišel iz Pariza, kjer je guverner francoske centralne banke François Villeroy de Galhau nepričakovano napovedal svoj predčasni odstop. V sredo se je na vprašanja o Lagardini prihodnosti odzval zadržano.

„Prebral sem govorice o Lagardejevi. Ne zdi se mi, da gre za preverjeno informacijo. Komentar prepuščam ECB,“ je dejal na seji parlamentarnega odbora.

Dirka za Frankfurt

Ugibanja o morebitni zamenjavi na čelu ECB so že spodbudila razprave o možnih naslednikih. Po decembrski anketi Financial Timesa se med najpogosteje omenjenimi imeni pojavljata Klaas Knot, nekdanji guverner nizozemske centralne banke, in Pablo Hernández de Cos, nekdanji guverner španske centralne banke.

Knot velja za izkušenega ekonomista, ki se je v zadnjih letih iz strogega zagovornika boja proti inflaciji preusmeril k bolj uravnoteženemu pristopu. Za Berlin naj bi bil privlačen tudi zaradi politične nevtralnosti in bližine nemškemu pogledu na fiskalno disciplino.

De Cos, ki trenutno deluje v Banki za mednarodne poravnave, velja za tehnično zelo podkovanega kandidata z močnim ugledom v evropskih institucijah.

Ne glede na ugibanja ECB poudarja, da njeno delo poteka nemoteno. Institucija ostaja osredotočena na boj proti inflaciji, stabilnost evra in upravljanje denarne politike v razmerah geopolitičnih napetosti in upočasnjene gospodarske rasti.

Za zdaj uradnih postopkov glede nasledstva ni, prav tako ni napovedanih časovnic, ki bi kazale na skorajšnje spremembe na vrhu ene ključnih evropskih institucij.