Stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu se po zadnjih napadih na energetsko infrastrukturo odraža tudi na svetovnih trgih, kjer so cene nafte dosegle najvišje ravni od začetka konflikta konec februarja. V ospredju je veriga povračilnih udarcev med Izraelom in Iranom, ki vse bolj skrbi tudi evropske voditelje.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob prihodu na vrh EU v Bruslju opozoril na nevarnost nadaljnje eskalacije in pozval k umiritvi razmer. „Seveda bomo zagovarjali deeskalacijo, vrnitev k stabilnosti na Bližnjem vzhodu,“ je dejal. Po njegovih besedah bi moral konflikt vsaj začasno utihniti, da bi diplomacija dobila novo priložnost. „Mislim, da bi se morali vsi umiriti in da bi se morali boji ustaviti vsaj za nekaj dni,“ je poudaril.
Povod za novo zaostritev je bil izraelski napad na iransko plinsko polje Južni Pars, eno ključnih energetskih središč države. Teheran se je odzval z napadom na katarski terminal za utekočinjeni zemeljski plin Ras Laffan. Oblasti v Dohi so poročale o obsežni škodi in dogodek označile kot nevarno širitev konflikta v regiji.
Macron je opozoril, da bi lahko nadaljnji podobni napadi prizadeli ne le države v Perzijskem zalivu, temveč tudi širše svetovno gospodarstvo. O razmerah se je po njegovih besedah že pogovarjal s katarskim emirjem Tamimom bin Hamadom Al Thanijem ter z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Ta je medtem sporočil, da ZDA niso bile vnaprej seznanjene z izraelskim napadom. Dodal je, da Izrael po njegovih informacijah ne bo nadaljeval napadov, če se Iran vzdrži novih udarov na Katar. Hkrati pa je Teheranu zagrozil z ostrim odzivom, če do umiritve ne bo prišlo.
Napetosti so hitro vplivale na energijske trge. Cena nafte Brent je v četrtek dosegla 118 dolarjev za sod, nato pa se je do poldneva nekoliko umirila in padla pod 114 dolarjev.
