Na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu je francoski predsednik Emmanuel Macron pozval Evropsko unijo, naj se v primeru gospodarskih ali političnih pritiskov ne obotavlja z uporabo instrumenta proti prisili. Po njegovih besedah Evropa ne sme dopuščati, da bi si druge svetovne sile „podredile Evropo“, zato mora znati zaščititi lastne interese in zagovarjati „učinkovit multilateralizem“.
Macron je ob tem poudaril, da se Evropa sooča tudi z notranjimi izzivi, med njimi z nizko gospodarsko rastjo, ki jo bo morala reševati sama. Po njegovem mnenju Unija ostaja ena redkih velikih gospodarskih sil, ki dosledno spoštujejo mednarodna trgovinska pravila, medtem ko drugi akterji pogosto ne delujejo pod enakimi pogoji. Prav zato je, kot je dejal, nujno, da ima EU tudi učinkovite obrambne mehanizme za zaščito svojega gospodarstva.
Macronovi pozivi so sledili izjavam predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je prav tako nastopila v Davosu in se odzvala na grožnje z dodatnimi carinami, povezanimi s sporom okoli Grenlandije. Opozorila je, da bi se Evropska unija v primeru uvedbe carin odzvala „neomajno, enotno in sorazmerno“, hkrati pa poudarila, da ostaja odprta za sodelovanje z Združenimi državami, zlasti na področju varnosti v arktični regiji.
„Varnost Arktike je mogoče doseči le skupaj. Dodatne tarife so napaka, zlasti med dolgoletnimi zavezniki,“ je dejala in dodala, da si EU prizadeva za dialog, ne za stopnjevanje napetosti. Po njenem mnenju je Arktika območje, kjer bi moralo prevladati sodelovanje, ne pa gospodarski in politični pritiski.
Evropske prestolnice razdeljene glede povračilnih ukrepov
Medtem ko del evropskih voditeljev zagovarja odločen odziv, so druge prestolnice bolj zadržane. Iz izjav ministrov in diplomatov je razvidno, da ni enotnega stališča o tem, ali bi morala EU poseči po t. i. trgovinski bazuki, uradno instrumentu proti prisili, ki omogoča povračilne ukrepe proti državam, ki z ekonomskim pritiskom skušajo vplivati na odločitve Unije ali njenih članic.
Zaradi razhajanj je sklican izredni vrh Evropskega sveta v Bruslju, kjer naj bi voditelji skušali oblikovati skupno stališče glede nadaljnjih korakov, če bi se grožnje s carinami uresničile. Namen srečanja je uskladiti odziv, da bi se izognili posameznim, nepovezanim potezam držav članic, ki bi lahko dodatno oslabele pogajalski položaj EU.
Arktika, Grenlandija in vprašanje suverenosti
Razpravo o morebitnih povračilnih ukrepih spremljajo tudi širša varnostna vprašanja. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je v Evropskem parlamentu opozorila, da „nobena država nima pravice prevzeti ozemlja druge države. Ne v Ukrajini, ne na Grenlandiji, ne kjerkoli na svetu“. Poudarila je, da EU stoji ob strani Grenlandiji in Kraljevini Danski pri obrambi njune ozemeljske celovitosti in suverenosti.
Kallas je obenem opozorila na naraščajoča tveganja v arktični regiji, povezana z dejavnostmi Rusije in Kitajske, ter poudarila, da bi se morale zaveznice teh izzivov lotevati skupaj v okviru Nata in drugih mednarodnih mehanizmov. Po njenih besedah varnost v regiji ne pomeni le vojaške prisotnosti, temveč tudi stabilnost, predvidljivost in zaščito interesov lokalnega prebivalstva.
Trgi pod pritiskom zaradi trgovinskih napetosti
Napetosti med EU in ZDA se že odražajo tudi na finančnih trgih. Evropski borzni indeksi so se v času zasedanj v Davosu znižali, vlagatelji pa z zaskrbljenostjo spremljajo možnost zaostrovanja trgovinskih odnosov. Posebej občutljiv je bil sektor pijač in luksuznih izdelkov, potem ko so se pojavile grožnje z visokimi carinami na francosko vino in šampanjec.
Gibanja na trgih dodatno povečujejo pritisk na evropske odločevalce, da čim prej oblikujejo enotno in predvidljivo strategijo. V diplomatskih krogih je zaznati bojazen, da bi dolgotrajna negotovost škodovala tako izvoznim podjetjem kot širšemu gospodarskemu okrevanju v EU.
Evropski voditelji tako poskušajo najti ravnotežje med ohranjanjem transatlantskih odnosov in zaščito lastnih interesov. Ciprski predsednik Nikos Christodoulides je ob robu razprav poudaril, da „eskalacija ali poskusi vsiljevanja niso v nikogaršnjem interesu“ ter da bi morala EU vztrajati pri dialogu z ZDA. Ob tem je izrazil solidarnost z Dansko in prebivalci Grenlandije ter potrdil, da so pogovori med vpletenimi stranmi že stekli.
