Na zasedanju ministrov za energetiko držav članic EU v Luksemburgu sta Madžarska in Slovaška zavrnili predlog sklepov v podporo postopni opustitvi uvoza ruskega plina. Čeprav je Evropska komisija že predstavila načrt za odpravo uvoza ruskih fosilnih goriv, nafte in jedrske energije, ki ga podpira 25 članic, sta ti dve državi vložili blokado. Komisija pa je kljub temu napovedala, da bo predstavila zakonodajni predlog, ki ne zahteva soglasja vseh članic.
Predlog, ki ga je na mizo položilo poljsko predsedstvo, predvideva postopno, usklajeno opuščanje ruskih energentov iz evropskega trga. Gre za nadaljevanje prizadevanj Komisije, ki je svoj načrt prvič predstavila 6. maja. Besedilo deklaracije so podprle skoraj vse države članice – z izjemo Madžarske in Slovaške.
Obe državi sta nasprotovali vsebini sklepa, pri čemer je Budimpešta zavrnitev podkrepila z argumentom o kršenju nacionalne suverenosti in ogrožanju energetske varnosti.
Madžarska: »Gre za vprašanje suverenosti«
Madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto je preko družbenih omrežij sporočil, da Madžarska ne podpira predloga: »Madžarska je zavrnila sklepe Sveta, ki pozivajo Evropsko komisijo, naj nadaljuje z načrtom za prepoved ruskega plina in nafte. Energetska politika je nacionalna odgovornost, in takšni ukrepi ogrožajo našo suverenost ter energetsko varnost. Glede na zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu smo predlagali, da se takšen načrt sploh ne predlaga.«
Kljub blokadi soglasja pa Komisija vztraja. Napovedala je, da bo v kratkem – po neuradnih podatkih že jutri – objavila zakonodajni predlog za postopno opustitev uvoza ruskih fosilnih goriv, med drugim plina, nafte in jedrskega goriva.
Za razliko od sklepov Sveta, ki zahtevajo soglasje vseh držav članic, se zakonodajni predlogi v rednem postopku sprejemajo s kvalificirano večino v Svetu EU in z navadno večino v Evropskem parlamentu. To pomeni, da nasprotovanje ene ali dveh držav ne bo zadostovalo za zaustavitev zakonodajnega procesa.
Dansko predsedstvo napoveduje prednostno obravnavo
Ker se poljsko predsedstvo izteka čez dva tedna, je verjetnost, da bo do konca mandata dosežen politični dogovor, majhna. Zato bo nalogo iskanja skupnega stališča prevzelo prihodnje dansko predsedstvo, ki bo funkcijo nastopilo v drugi polovici leta.
Danska je že napovedala, da bo vprašanju zmanjševanja energetske odvisnosti od Rusije namenila najvišjo politično prioriteto: »Za nas to ni le energetski paket – imenujemo ga Evropski paket svobode. Zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv je ključnega pomena za varnost, trdoživost in suverenost Evrope,« je sporočilo prihajajoče dansko predsedstvo.
Danska želi doseči politični dogovor in začeti pogajanja z Evropskim parlamentom še pred koncem svojega predsedovanja – torej predtem, ko bo v prvi polovici leta 2026 predsedovanje prevzel Ciper.
Ana Koren
Foto: Freepik
