Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj se je danes srečal s članoma Evropskega računskega sodišča Iliano Ivanovo in Jorgom Kristijanom Petrovičem. V ospredju pogovorov so bili generacijska pomladitev kmetijstva, prihodnji večletni finančni okvir Evropske unije ter nova skupna kmetijska politika za obdobje 2028–2034.
Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, sodi generacijska pomladitev slovenskega kmetijstva med ključne prednostne naloge ministra. Od uspešnega vključevanja mladih v kmetijstvo so namreč odvisni dolgoročna prehranska varnost, konkurenčnost kmetijskega sektorja ter ohranitev poseljenega in vitalnega podeželja.
Slovenija zato posebno pozornost namenja ukrepom, ki mladim olajšujejo vstop v kmetijsko dejavnost ter prevzem in razvoj kmetijskih gospodarstev.
Evropsko računsko sodišče preverja uspešnost dosedanjih podpor
Slovenija v tem okviru pozorno spremlja revizijo smotrnosti, ki jo na področju generacijske pomladitve izvaja Evropsko računsko sodišče. Njen namen je preveriti uspešnost podpore skupne kmetijske politike oziroma SKP v obdobjih 2014–2022 in 2023–2027.
Revizijska ekipa Evropskega računskega sodišča je med 7. in 11. septembrom 2026 obiskala Slovenijo, kjer se je srečala s pristojnimi službami in mladimi kmeti, ki so upravičenci do podpore.
Na ministrstvu so izpostavili, da bodo ugotovitve revizije pomembne tudi za oblikovanje prihodnjih ukrepov skupne kmetijske politike na področju generacijske pomladitve.
Prihodnost podeželja in prehranske varnosti
Cigler Kralj je poudaril, da Slovenija pozorno spremlja ugotovitve revizije, saj generacijska pomladitev predstavlja enega osrednjih izzivov prihodnje skupne kmetijske politike.
“Generacijska pomladitev v kmetijstvu ni zgolj vprašanje starostne strukture nosilcev kmetijskih gospodarstev. Gre tudi za vprašanje prihodnosti slovenskega podeželja, prehranske varnosti ter vitalnosti lokalnih skupnosti,” je poudaril minister.
Po njegovih besedah mora država ustvarjati razmere, v katerih bodo mladi lahko dolgoročno načrtovali svojo prihodnost na podeželju.
“Prihodnja SKP mora mlade postaviti v središče svojih ukrepov, saj bodo prav oni oblikovali podobo evropskega kmetijstva prihodnosti,” je izpostavil Cigler Kralj.
Finančna podpora sama po sebi ni dovolj
Minister je ob tem poudaril, da finančna podpora sama po sebi ne zadostuje za uspešno vključevanje mladih v kmetijstvo.
Pomembni so tudi dostop do zemljišč in virov financiranja, kakovostno svetovanje, prenos znanja, uporaba sodobnih tehnologij in inovacij ter ustrezni ukrepi na področju socialne varnosti.
Pri oblikovanju prihodnjih ukrepov je po ministrovih besedah nujno upoštevati tudi raznolikost kmetijskih struktur in posebne razmere v posameznih državah članicah Evropske unije.
Razprava o skupni kmetijski politiki po letu 2027
Iliana Ivanova je članica Evropskega računskega sodišča, pristojna za področje trajnostne rabe naravnih virov, vključno s skupno kmetijsko politiko in kmetijstvom. Jorg Kristijan Petrovič je član sodišča, pristojen za področje financiranja in upravljanja Evropske unije, vključno z vprašanji večletnega finančnega okvira in evropskega proračuna.
Ivanova je predstavila glavna sporočila Mnenja 05/2026 Evropskega računskega sodišča z dne 5. februarja 2026 o predlogih uredb za izvajanje skupne kmetijske politike v obdobju 2028–2034.
Predstavitev mnenja je bila izhodišče za širšo izmenjavo pogledov na prihodnjo skupno kmetijsko politiko, njeno financiranje, izvajanje in učinkovitost predlaganih ukrepov.
Slovenija za močno, stabilno in ustrezno financirano politiko
Cigler Kralj je poudaril pomen močne, stabilne in ustrezno financirane skupne kmetijske politike, ki mora zagotavljati podporo kmetijstvu, prehranski varnosti, odpornosti sektorja in generacijski pomladitvi.
Kot so navedli na ministrstvu, se Slovenija zavzema za prožnejše in enostavnejše izvajanje ukrepov, prilagojeno nacionalnim posebnostim, ob hkratni ohranitvi skupnega značaja SKP ter enakih konkurenčnih pogojev na enotnem evropskem trgu.
Slovenija podpira tudi jasne in merljive cilje, učinkovito spremljanje rezultatov ter sorazmerne zahteve glede poročanja, saj mora biti mogoče jasno dokazati učinke porabe sredstev skupne kmetijske politike.
Po ministrovih besedah mora poenostavitev v praksi pomeniti zmanjšanje nepotrebnih upravnih bremen ob hkratnem ohranjanju ustrezne ravni nadzora in odgovornosti.
minister Cigler Kralj je ocenil še, da lahko ugotovitve Evropskega računskega sodišča pomembno prispevajo k oblikovanju učinkovitih, ciljno usmerjenih in prožnih ukrepov prihodnje skupne kmetijske politike ter k boljšemu povezovanju porabe evropskih sredstev z doseženimi rezultati.
