Prebivalci Slovenije so v primerjavi z evropskim povprečjem bolj zadovoljni z življenjem, večina gospodinjstev z vzdrževanimi otroki pa si lahko privošči enotedenske počitnice. Slovenija izstopa tudi po nizkem deležu mladih, ki niso zaposleni ali vključeni v izobraževanje, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
SURS je ob evropskem dnevu statistike objavil publikacijo Države EU interaktivno 2026, v kateri je primerjal vseh 27 članic Evropske unije na petih področjih: prebivalstvo, izobraževanje, trg dela, kakovost življenja in položaj mladih.
Lani si je enotedenske letne počitnice lahko finančno privoščilo 90,9 odstotka gospodinjstev z vzdrževanimi otroki, kar je bil največji delež med državami članicami. Povprečje EU je bilo precej nižje, in sicer 72,7 odstotka.
Zadovoljstvo z življenjem med najvišjimi v EU
Nad evropskim povprečjem je bilo tudi splošno zadovoljstvo z življenjem. Prebivalci Slovenije, stari najmanj 16 let, so ga lani na lestvici od nič do deset v povprečju ocenili s 7,6. To je bila tretja najvišja ocena v EU, kjer je povprečje znašalo 7,2.
Enako oceno kot Slovenija so dosegle Belgija, Irska, Malta in Nizozemska.
Slovenija je imela tudi drugi največji delež mladih med 20. in 24. letom, vključenih v terciarno izobraževanje. Predlani je ta znašal 46,9 odstotka, medtem ko je bilo evropsko povprečje 36,7 odstotka.
Starostna sestava slovenskega prebivalstva je bila podobna povprečju EU. Mlajših od 15 let je bilo 14,5 odstotka, starih 65 let ali več 22,1 odstotka, prebivalcev med 15. in 64. letom pa 63,4 odstotka.
Slovenija izstopa po položaju mladih
Delež mladih med 15. in 29. letom, ki niso bili niti delovno aktivni niti vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje, je bil lani v Sloveniji 7,6-odstoten. To je bil tretji najmanjši delež v EU, katere povprečje je znašalo 11 odstotkov.
Slovenija je imela obenem najnižjo stopnjo tveganja socialne izključenosti mladih v Evropski uniji. Tveganju je bilo izpostavljenih 10,6 odstotka mladih, na ravni EU pa 24,2 odstotka.
Pod evropskim povprečjem je bil delež delovno aktivnih, ki so delali krajši delovni čas. V Sloveniji jih je bilo 8,2 odstotka, v celotni EU pa povprečno 17,4 odstotka.
