Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je načelnikom upravnih enot napovedal korenite spremembe pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Njegov cilj je, da bi upravne enote o popolnih vlogah odločile v 60 dneh in odpravile zaostanke. Ena ključnih sprememb bo enotna razlaga pravil o stranskih udeležencih, po kateri sosedje mejaši v postopke ne bodo več vključeni avtomatično.
Matoz se je z načelnicami in načelniki upravnih enot sestal skupaj z državnim sekretarjem na Ministrstvu za okolje in prostor Petrom Lovšinom ter vodjo službe za upravne zadeve Borisom Vinskim.
Osrednja tema srečanja je bila poenotitev postopkov izdaje gradbenih dovoljenj. Praksa se je namreč med upravnimi enotami razlikovala, posledica pa naj bi bili dolgotrajni postopki in veliki zaostanki.
“Cilj spremembe bo, da bo zagotovljena izdaja gradbenega dovoljenja v roku 60 dni od popolnosti vloge in da ne bo več zaostankov na upravnih enotah,” so po srečanju sporočili z Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo.
Dvomesečni rok za odločitev o popolni vlogi sicer določa že veljavna ureditev. Če je potrebno usklajevanje z mnenjedajalci, znaša rok tri mesece, ob predloženih soglasjih stranskih udeležencev pa se lahko skrajša na 30 dni. Matoz želi predvsem zagotoviti, da se bodo ti roki v praksi tudi spoštovali.
Beseda “lahko” naj bi pomenila izjemoma
Ministrstvi sta uskladili razlago druge alineje drugega odstavka 48. člena Gradbenega zakona, ki ureja sodelovanje lastnikov sosednjih zemljišč v postopkih.
Zakon določa, da so lahko stranski udeleženci tudi lastniki zemljišč, ki mejijo na nepremičnine, na katerih je načrtovana gradnja, razen če upravni organ ugotovi, da gradnja nanje ne vpliva.
Po novi usklajeni razlagi ministrstev beseda “lahko” pomeni izjemoma in ne praviloma. Upravne enote zato sosedov mejašev ne bodo več avtomatično vabile v vsak postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
“V postopke se jih ne bo vabilo, razen izjemoma, če pa se bodo vključevali v postopek, jim bo udeležba priznana le izjemoma,” so pojasnili z ministrstva.
To ne pomeni popolne izključitve sosedov iz postopkov. Lastnik sosednjega zemljišča bo še vedno lahko zahteval sodelovanje, če bo izkazal, da bi nameravana gradnja lahko posegla v njegove pravice ali pravne koristi. Samo lastništvo zemljišča ob predvidenem gradbišču pa po novi razlagi ne bo samodejno zadostovalo.
Ministrstvi želita s poenotenjem preprečiti, da bi upravne enote isti člen razlagale različno ter sosede v nekaterih primerih vključevale že zgolj zato, ker njihovo zemljišče meji na zemljišče investitorja.
Na dovoljenja naj bi čakali tudi pet let
Matoz, Lovšin in Vinski so načelnikom upravnih enot pojasnili, da je treba po njihovem mnenju korenito spremeniti dosedanjo uporabo 48. člena Gradbenega zakona.
Analiza postopkov naj bi pokazala, da so upravne enote sosede mejaše pogosto avtomatično vabile v postopke in jim priznavale položaj stranskega udeleženca.
Z ministrstva so navedli, da so nekateri stranski udeleženci svoje pravice izkoriščali z neutemeljenimi pripombami, pritožbami in sprožanjem upravnih sporov.
“Posledica tega je bila, da se je na pravnomočna gradbena dovoljenja nemalokrat čakalo tudi pet let ali več,” so zapisali.
Dolgotrajni postopki imajo za investitorje tudi neposredne finančne posledice. Zamiki lahko podražijo gradnjo, ogrozijo financiranje projekta ter povzročijo dodatne stroške zaradi spreminjanja cen materialov, izvajalcev in posojil.
Ministrstvo opozarja tudi na izsiljevanje investitorjev
Na ministrstvu so ob predstavitvi ugotovitev izpostavili tudi domnevne primere, ko naj bi sosedje možnost vlaganja pravnih sredstev uporabili za pridobivanje denarja od investitorjev.
Po navedbah ministrstva je dosedanja praksa vodila tudi do “nedovoljenih izsiljevanj s strani sosedov v smislu prejemanja neupravičenih ‘odškodnin’, zato da niso vlagali pritožb”.
Investitorji naj bi zaradi stroškov in tveganj, povezanih z večletnim čakanjem na pravnomočno dovoljenje, v nekaterih primerih takšne zahtevane zneske tudi plačali. Gre za ugotovitve in ocene ministrstev, pri čemer v objavi niso navedeni konkretni primeri ali podatki o morebitnih kazenskih postopkih.
Matoz je poudaril, da sta z ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj dosegla soglasje glede prihodnje uporabe zakona.
Minister pričakuje, da bo enotna praksa pomenila “konec čakanja na gradbeno dovoljenje” ter izpolnitev ene od obljub vlade in koalicije.
Učinek napovedanih sprememb bo odvisen od tega, kako bodo upravne enote novo usmeritev uporabljale v posameznih postopkih in kako bodo pri tem presojale morebitni vpliv gradnje na pravice lastnikov sosednjih zemljišč.
