Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je gostitelj 21. Blejskega strateškega foruma, ki letos poteka pod naslovom “Moč soustvarjanja prihodnosti”. V pozdravnem nagovoru je poudaril, da mora Evropa prevzeti več odgovornosti za lastno obrambo, ohraniti trdno čezatlantsko vez in pri uveljavljanju svojih interesov ostati zvesta svojim vrednotam. Udeležence foruma je nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je predstavil svoj pogled na ključne izzive Evrope v spreminjajočih se geopolitičnih razmerah.
Kajzer je v uvodu spomnil, da se je Blejski strateški forum v več kot dvajsetih letih razvil v pomembno mednarodno platformo za razprave o zunanjepolitičnih, varnostnih in geopolitičnih vprašanjih. Kot je dejal, razvoj tem foruma skozi leta odraža spremembe v mednarodnem okolju – od regionalnega sodelovanja in razvoja do vprašanj svetovne ureditve, moči in varnosti.
“Svet moramo obravnavati takšen, kot je, in ne takšen, kot bi si želeli, da bi bil. Hkrati pa nas naše vrednote zavezujejo, da gradimo svet, v katerem želimo živeti. Prihodnosti ne smemo zgolj pričakovati, temveč jo moramo aktivno oblikovati,” je poudaril minister.
Dotaknil se je tudi posledic globalizacije, ki je po eni strani prinesla gospodarski napredek in milijonom ljudi omogočila izhod iz revščine, po drugi pa ustvarila nove politične in družbene izzive – pritiske na demokratične družbe, vzpon populizma in pomanjkljivosti multilateralnega sistema. Posebej je izpostavil varnostna tveganja avtokratskih režimov, pri čemer po njegovih besedah ruska agresija proti Ukrajini jasno kaže, da posledice segajo daleč prek državnih meja.
Evropa med varnostjo, partnerstvi in vrednotami
Minister je opozoril, da je Evropska unija pred resno preizkušnjo. “Potrebujemo Evropo, ki bo tako ambiciozna, kot so si jo zamislili njeni ustanovitelji, hkrati pa bo pripravljena na izzive današnjega časa. To pomeni, da moramo prevzeti večji delež odgovornosti za lastno obrambo ter ohraniti trdno vez med Evropo in ZDA,” je dejal.
Poudaril je tudi, da Evropa svoje prihodnosti ne more graditi v izolaciji, temveč mora krepiti sodelovanje z zanesljivimi partnerji v Aziji in Latinski Ameriki, zlasti na gospodarskem in tehnološkem področju. “Evropa mora ohranjati dialog tudi z državami in kulturami, ki z njo ne delijo vseh pogledov na človekovo svobodo, človekove pravice, vlogo države in vladavino prava. To ne pomeni, da se odpovedujemo lastnim vrednotam, ampak da zmanjšujemo tveganja in se izogibamo prevelikim odvisnostim. Naše vrednote niso ovira pri zaščiti naših interesov. So kompas, ki nam pomaga presoditi, katere interese želimo uveljavljati in kako,” je dodal Kajzer.
Po njegovih besedah ima Slovenija zaradi lege na stičišču zahodne, srednje in jugovzhodne Evrope ter svojih zgodovinskih izkušenj posebno priložnost in odgovornost, da prispeva k razpravam o prihodnosti in podobi Evrope. Vrednote, na katerih temelji evropska družina, so hkrati tudi vrednote, na katerih je Slovenija pred 35 leti zgradila svojo državo – te po njegovem mnenju lahko države EU v prihodnje še tesneje povežejo in k povezovanju pritegnejo nove članice.
Panel ministrov: Zahodni Balkan, koridorji in širitev EU
Kajzer je sodeloval tudi na panelu zunanjih ministrov z naslovom “Geopolitični pretresi: srednja in jugovzhodna Evropa v svetu koridorjev, varnosti in širitve”. Ob njem so razpravljali še hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman, minister za zunanje zadeve in zunanjo trgovino Severne Makedonije Timčo Mučunski, podpredsednica madžarske vlade in ministrica za zunanje zadeve Anita Orbán ter evropska komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica. Govorili so o spreminjajočih se geopolitičnih razmerjih, varnostnih izzivih, strateški povezljivosti in prihodnosti širitve EU, s poudarkom na prometnih, energetskih in drugih strateških koridorjih.
“Slovenija krepi sodelovanje s sosedami in partnerji v širši regiji ter si prizadeva za večjo odpornost in stabilnost Zahodnega Balkana. Nova slovenska vlada je to področje že v prvih dveh mesecih svojega mandata postavila med ključne prioritete. V regiji je bistveno več priložnosti za sodelovanje kot vprašanj, ki bi lahko povzročala nesoglasja. Pri tem imata pomembno vlogo pristanišči v Kopru in Reki, ki krepita gospodarske vezi med Srednjo Evropo, Zahodnim Balkanom in Sredozemljem,” je povedal minister.
Glede širitve EU je Kajzer poudaril, da ne gre le za tehnično vprašanje, temveč za geopolitično in strateško odločitev. “Na Zahodnem Balkanu si ne moremo privoščiti vakuuma, ki bi ga zapolnili drugi geopolitični akterji. Potrebujemo bolj pragmatičen pristop ter hitrejše in odločnejše ukrepanje. V družini EU nas je 27 in doseganje soglasja ni vedno enostavno. A kjer je volja, je tudi pot!”
Vrsta srečanj na robu foruma
Prvi dan foruma je minister Kajzer opravil tudi vrsto ločenih srečanj – z ministrom za zunanje zadeve Črne gore Ervinom Ibrahimovićem, namestnikom ukrajinskega zunanjega ministra Jevhenom Perebyjnisiom ter Oleksandro Matvijčuk, vodjo Centra za državljanske svoboščine in dobitnico Nobelove nagrade za mir leta 2022.
