Evropa se mora odločiti, ali bo še naprej oblikovala dogajanje okoli sebe ali pa se bo prilagajala odločitvam drugih, je ob odprtju 21. Blejskega strateškega foruma opozoril predsednik vlade Janez Janša. Kot ključne preizkuse je izpostavil varnost, odpornost, demografijo in verodostojnost. Na osrednjem premierskem panelu so se mu pridružili predsedniki vlad Češke, Madžarske in Hrvaške, ob robu foruma pa je potekala tudi vrsta dvostranskih pogovorov. Madžarski premier Péter Magyar je po kratkem srečanju s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem napovedal možnost novega poglavja v odnosih med državama, tudi pri več kot desetletje trajajočem sporu med Ino in MOL.
Blejski strateški forum, ki letos poteka pod naslovom “Moč soustvarjanja prihodnosti”, je odprl minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. Za njim je osrednji nagovor imel Janša, ki je pred zbranimi političnimi voditelji, diplomati in strokovnjaki predstavil svoj pogled na položaj Evrope v spreminjajočem se svetu.
Kot smo že poročali, sta med osrednjimi dogodki prvega dne forum štirih predsednikov vlad ter vrsta dvostranskih srečanj s tujimi gosti.
Evropa pred štirimi strateškimi preizkusi
Janša je v govoru opozoril, da se spremembe v mednarodnih odnosih pogosto kopičijo postopoma, njihove posledice pa se nato pokažejo nenadoma. Evropa je po njegovih besedah pred vprašanjem, ali je še sposobna svoje vire, raznolikost in zavezništva spremeniti v moč, s katero bo dejavno oblikovala prihodnost.
Kot prvi preizkus je izpostavil varnost. Poudaril je pomen zveze Nato in ocenil, da evropska obramba trenutno ne more biti alternativa čezatlantskemu partnerstvu. Močnejša evropska obrambna sposobnost pa lahko po njegovem prispeva k temu, da bo sodelovanje z ZDA dolgoročno vzdržno.
Pri tem je omenil tudi vojno v Ukrajini. Ukrajinci po njegovih besedah ne branijo le svojega ozemlja, temveč tudi načelo, da meja ni dovoljeno spreminjati s silo in da imajo države pravico izbrati svojo prihodnost.
Če bi bila agresija nagrajena, bi posledice občutili daleč zunaj Ukrajine, je opozoril. Evropa po njegovi oceni sicer krepi obrambne zmogljivosti in vlaga v nove tehnologije, vendar se še vedno ne prilagaja dovolj hitro.
Drugi preizkus je odpornost. Janša je opozoril, da je Evropa predolgo obravnavala poceni ruske energente kot gospodarsko prednost, pri tem pa podcenjevala tveganja. Podobne odvisnosti ima na nekaterih področjih tudi od Kitajske, zlasti pri strateških surovinah in proizvodnih verigah.
Gospodarsko zapiranje ni rešitev
Rešitev po njegovem ni gospodarsko zapiranje ali poskus popolne samozadostnosti, ampak razpršitev dobav, zanesljivejša partnerstva, krepitev domačih zmogljivosti in sposobnost za inovacije.
Kot tretje področje je izpostavil demografijo. Upadanje rodnosti in staranje prebivalstva po njegovem nista le vprašanji statistike, temveč tudi pokazatelj zaupanja mladih v prihodnost. Pomembno je, ali si mladi lahko zagotovijo stanovanje, razvijajo kariero ter ustvarijo družino.
Janša je pri tem poudaril, da nezakonite migracije ne morejo biti odgovor na evropski demografski upad. Zavzel se je za varne meje in selektivne migracije, povezane z dejanskimi potrebami evropskih gospodarstev.
Četrti preizkus predstavlja verodostojnost. Evropske zaveze morajo biti po njegovih besedah verodostojne tako za zaveznike in nasprotnike kot za države, ki se želijo pridružiti Evropski uniji.
“Če se EU ne bo širila, se bo na naš račun nekdo drug,” je poudaril Janša. Širitev na Zahodni Balkan in vzhodno evropsko sosedstvo po njegovi oceni ni usluga državam kandidatkam, temveč strateška odločitev o prihodnji podobi Evrope.
Janša omenil tudi obrambo in primer iranskega denarja
Premier je spregovoril tudi o slovenskem izpolnjevanju zavez v okviru Nata. Ocenil je, da Slovenija za obrambo še vedno namenja premalo denarja, javnosti pa bi bilo treba jasneje predstaviti pomen poštene delitve finančnega bremena med zaveznicami.
Pred tujimi gosti je znova omenil tudi primer domnevnega pranja iranskega denarja prek NLB v času mednarodnih sankcij proti Iranu. Opozoril je, da kljub obsegu poslov v tej zadevi ni bil nihče pravnomočno obsojen.
Janša se je pozneje na premierskem panelu vrnil k vprašanju evropske moči. Ocenil je, da je Evropska unija pri odločanju o Ukrajini še vedno eden najpomembnejših dejavnikov, pri drugih svetovnih vprašanjih pa si mora včasih šele izboriti prostor za pogajalsko mizo.
Po njegovih besedah je Evropa v preteklosti postala odvisna od poceni ruskih energentov, kitajskih proizvodov in ameriškega varnostnega sistema, zdaj pa poskuša nadomestiti zamujeno.
“Zdrav razum prihaja iz vzhodnega dela Evrope,” je dejal Janša.
Babiš kritičen do zelenega dogovora, Magyar do Bruslja
Na panelu z naslovom “Oblikovanje Evrope iz njenega središča” so poleg Janše sodelovali češki premier Andrej Babiš, madžarski premier Péter Magyar in hrvaški premier Andrej Plenković. Razpravo je vodil vršilec dolžnosti direktorja vladnega urada za komuniciranje Sebastjan Jeretič.
Že sestava panela je poudarila ambicijo srednjeevropskih držav, da bi imele pri določanju prihodnje smeri Evropske unije vidnejšo vlogo. Plenković je na omrežju X zapisal, da je dejstvo, da so se na istem panelu zbrali štirje premierji iz srednje Evrope, že samo po sebi pomembno sporočilo.
Babiš je bil kritičen do evropske migracijske politike in zelenega dogovora. Po njegovem mnenju so države srednje Evrope že pred desetletjem opozarjale na posledice nezakonitih migracij, vendar njihove pripombe takrat niso bile upoštevane.
Zeleni dogovor je označil za breme, ki slabi evropsko industrijo in zvišuje življenjske stroške. Kritičen je bil tudi do evropske neenotnosti pri vojnah in prizadevanjih za njihovo končanje.
Napovedal je prizadevanja za ponovno okrepitev sodelovanja v okviru Višegrajske skupine, pri čemer naj bi bile njene članice odprte tudi za povezovanje z drugimi državami v regiji.
Magyar je izpostavil energetsko varnost, regionalno povezovanje in podporo državam Zahodnega Balkana pri vključevanju v EU. Kritičen je bil do birokratskega načina odločanja v Bruslju ter ocenil, da Evropski uniji primanjkuje političnega vodenja.
Po njegovem ima srednja Evropa možnost postati pomembnejše politično in gospodarsko središče Unije, vendar mora tudi sama opraviti del nalog.
EU se mora po Magyarjevih besedah odločiti, ali želi zgolj preživeti ali zmagati.
Plenković je ocenil, da je globalni vpliv Evropske unije pod pritiskom, vendar še ni izgubljen. Velike svetovne sile se pri reševanju kriz po njegovih besedah pogosto raje pogovarjajo s posameznimi državami kot z evropskimi institucijami.
EU bi se zato morala izogibati carinskim vojnam, razvijati svoje prednosti in dejavneje iskati rešitve za vojne v svojem neposrednem sosedstvu.
Magyar in Plenković odpirata vprašanje Ine in MOL
Ob robu foruma sta se na kratko pogovorila tudi Magyar in Plenković. Madžarski premier je po srečanju sporočil, da je Budimpešta pripravljena odpreti novo poglavje v odnosih s Hrvaško, tudi pri vprašanju Ine in MOL.
Po Magyarjevih besedah sta zavezala pristojne ministre obeh držav, naj začnejo pogovore o odnosu med hrvaško energetsko družbo Ina in njeno največjo posamično lastnico, madžarsko skupino MOL.
Plenković je pojasnil, da naj bi se ob robu konference na Bledu sestala hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman in madžarska zunanja ministrica Anita Orbán. V pogovore naj bi bila vključena tudi gospodarska resorja obeh držav.
Formalno srečanje predsednikov vlad naj bi sledilo pozneje. Kratek pogovor na Bledu je bil tako predvsem politični signal, da sta Zagreb in nova madžarska vlada pripravljena preveriti možnosti za rešitev vprašanja, ki že vrsto let obremenjuje odnose med državama.
Magyar je poudaril, da bo vsaka stran pri pogovorih branila svoje nacionalne interese, kar je po njegovem povsem običajno.
“Vsi razumemo, da obstaja priložnost za novo poglavje med državama,” je dejal madžarski premier.
Magyar, ki je po aprilski volilni zmagi končal 16-letno vladavino Viktorja Orbána, je že ob prevzemanju oblasti nakazoval drugačen pristop do Hrvaške. Plenković pa je spomladi napovedal nov začetek v odnosih z Budimpešto ter dejal, da bodo med odprtimi vprašanji tudi lastništvo, upravljanje in prihodnost Ine.
Spor, ki odnose obremenjuje več kot desetletje
MOL ima 49,08-odstotni delež Ine, hrvaška država pa 44,84-odstotnega. Čeprav madžarska družba nima več kot polovice delnic, ima v Ini pomembne upravljavske pravice, kar je že dolgo predmet sporov s hrvaško vlado.
Odnose med Zagrebom in Budimpešto so skozi leta obremenjevali konflikti glede upravljanja družbe, naložb, poslovne strategije, arbitražnih postopkov in možnosti, da bi Hrvaška od MOL odkupila njegov delež ter Ino vrnila pod večji nadzor države.
Plenković je prodajo deleža Ine MOL označil za eno največjih strateških napak Hrvaške. Njegova vlada je v preteklosti že izrazila pripravljenost za odkup delnic, vendar se strani nista sporazumeli o pogojih in vrednotenju.
Hrvaški premier je zdaj ocenil, da vprašanje Ine in MOL nesorazmerno obremenjuje odnose med državama, ki bi morali biti glede na zaščito hrvaške in madžarske manjšine, gospodarsko menjavo, turizem ter energetske in prometne povezave na precej višji ravni.
Po njegovem je nastopil čas, ko bi lahko državi skušali rešiti najbolj obremenjujoče vprašanje in nato sodelovanje usmeriti naprej.
Odprto ostaja vprašanje prvega moža MOL
Pomemben del spora ostaja tudi položaj predsednika in glavnega izvršnega direktorja skupine MOL Zsolta Hernádija. Hrvaško pravosodje ga išče na podlagi evropskega naloga za prijetje v povezavi s korupcijskim delom primera INA–MOL.
Ko so Magyarja na Bledu vprašali, ali je nova madžarska vlada pripravljena Hernádija izročiti Hrvaški, neposrednega odgovora ni dal. Ponovil je, da obstaja možnost odprtja novega poglavja, in dodal, da imata obe državi obveznosti, ki jih morata rešiti.
Njegov odgovor tako ni pomenil napovedi Hernádijeve izročitve, je pa vprašanje prvič neposredno vključil v napoved širših pogovorov med državama.
Hrvaško ministrstvo za pravosodje je marca poudarilo, da je evropski nalog za prijetje še vedno veljaven. Po navedbah ministrstva je Hernádi na Hrvaškem pravnomočno obsojena oseba, zato Zagreb od drugih članic EU pričakuje, da ga ob morebitnem prijetju predajo hrvaškim oblastem.
Madžarske oblasti so v preteklosti njegovo izročitev zavrnile. Budimpešta je pri tem navajala lastne sodne postopke ter pomisleke glede hrvaškega primera, medtem ko Zagreb vztraja, da madžarski postopki ne morejo vplivati na veljavnost hrvaške sodbe in evropskega naloga.
Prav zato bo morebitni napredek pri tem vprašanju eden najpomembnejših pokazateljev, ali napoved novega poglavja pomeni dejansko spremembo ali predvsem pripravljenost za začetek novega kroga pogajanj.
Janša na dvostranskih srečanjih z Magyarjem in Babišem
Ob robu foruma je Janša opravil več dvostranskih srečanj. Po navedbah Vlade RS na omrežju X se je z Magyarjem sestal v Vili Bled, z Babišem pa v Festivalni dvorani. Podrobnosti pogovorov za zdaj niso bile objavljene.
Magyarjev obisk je pomemben tudi zato, ker gre za njegov prvi obisk Slovenije po prevzemu vodenja madžarske vlade. Njegova volilna zmaga je končala dolgo obdobje Orbánove oblasti in odprla vprašanje prihodnje usmeritve Madžarske znotraj Evropske unije ter njenih odnosov s sosednjimi državami.
Janša je na Bledu opravil tudi bilateralno srečanje s slovenskim vojaškim predstavnikom v Vojaškem odboru Nata, generalmajorjem Romanom Urbančem. Vladni profil je objavil še posnetek prihodov voditeljev Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Češke in Slovaške.
Za popoldne je bilo napovedano tudi ločeno srečanje Janše s Plenkovićem, vendar vlada ob pripravi prispevka vsebinskih zaključkov pogovora še ni predstavila.
Kajzer o Evropi in Netanjahujevi zahvali
Kajzer je ob odprtju foruma dejal, da Evropa potrebuje spremembe, če želi biti kos sedanjim varnostnim in geopolitičnim izzivom.
Zavzel se je za ambicioznejšo in močnejšo Evropo, ki bo prevzela več odgovornosti za lastno varnost in obrambo, vendar bo ob tem ohranila čezatlantsko povezavo.
Ob prihodu na forum je odgovoril tudi na vprašanje o zahvali izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja Janši, potem ko je Slovenija preprečila sprejetje skupne izjave EU o izraelskih načrtih za širitev naselbin na Zahodnem bregu.
Kajzer je dejal, da zahvale ne razume v slabšalnem smislu. Po njegovem jo je mogoče razumeti kot pozitiven znak in možnost, da bi se razmere na Bližnjem vzhodu začele premikati na bolje.
Pred Festivalno dvorano je medtem potekal protest Gibanja za pravice Palestincev, na katerem so udeleženci nasprotovali zbliževanju slovenske in izraelske vlade.
Po premierskem panelu je sledil pogovor predsednice Nataše Pirc Musar s slovaškim predsednikom Petrom Pellegrinijem ter srečanje predsednice z ukrajinsko borko za človekove pravice Oleksandro Matvijčuk.
Ob 17. uri se je začel panel zunanjih ministrov o geopolitičnih pretresih, varnosti, prometnih koridorjih in širitvi EU, na katerem sodeluje tudi Tone Kajzer. Že prvi del foruma pa je pokazal, da želi srednja Evropa okrepiti svoj vpliv znotraj EU, hkrati pa začeti reševati tudi dolgo odprta dvostranska vprašanja, med katerimi je spor INA–MOL eden najbolj zapletenih.
