Slovenci zunaj meja domovine Slovenijo pogosto cenijo in doživljajo drugače kot tisti, ki živijo v njej, je na pogovornem večeru v Celju poudarila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Spregovorila je o ohranjanju slovenskega jezika in identitete, povezanosti rojakov z domovino ter odgovornosti države do slovenskih skupnosti po svetu.
Ministrica je bila prva gostja cikla pogovornih večerov s predstavniki vlade, ki jih pripravlja Dom sv. Jožef v Celju. Pogovor z naslovom “Se Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu približujemo eni družini?” je vodil urednik informativnega programa Radia Ognjišče Alen Salihović.
Lep Šimenko je opozorila, da ljudje v Sloveniji lastno državo pogosto jemljejo kot nekaj samoumevnega, rojaki zunaj njenih meja pa imajo do nje drugačen odnos.
“Nekdo, ki je zapustil domovino ali pa so jo zapustili njegovi starši, dedki in babice, na Slovenijo gleda drugače. Drugače jo ceni, spoštuje in ima do nje čisto drug odnos. Res imajo Slovenijo v srcu,” je poudarila ministrica.
Slovenščino ohranjajo tudi tisoče kilometrov od domovine
Posebno pozornost je namenila ohranjanju slovenskega jezika med mladimi. Izpostavila je otroke, ki v tujini več let obiskujejo sobotne slovenske šole, čeprav bi zlasti v najstniških letih prosti čas lahko preživljali drugače.
“Ohranjati slovenski jezik tisoče kilometrov stran je izziv,” je navedla Lep Šimenko. V slovenskih šolah se otroci ne učijo le jezika, temveč spoznavajo tudi slovensko kulturo in zgodovino ter krepijo povezanost s svojimi koreninami.
K ohranjanju vezi z domovino prispevajo tudi poletne šole, ki jih podpira vladni urad. Mladim rojakom omogočajo prihod v Slovenijo, izpopolnjevanje znanja jezika ter sklepanje prijateljstev.
Ministrica je izpostavila še pomen duhovne oskrbe v maternem jeziku. “Marsikdo reče: ‘Ne govorim slovensko, ampak moliti po angleško pa ne znam. Molim pa slovensko,'” je ponazorila globoko zakoreninjenost slovenščine v življenju izseljenskih skupnosti.
Slovenstvo se ne konča na državnih mejah
Za tesnejše povezovanje je po besedah ministrice pomembno tudi boljše poznavanje slovenskih skupnosti med prebivalci Slovenije.
“Moramo tudi naše, zlasti otroke izobraziti, da se slovenstvo ne konča na mejah Slovenije,” je poudarila. Urad si zato prizadeva, da bi bilo v šolske učne načrte vključenih več vsebin o Slovencih v zamejstvu in po svetu.
Lep Šimenko je spomnila tudi na pomembno vlogo Slovencev po svetu pri prizadevanjih za mednarodno priznanje samostojne Slovenije. Leta 1991 so izdelovali slovenske zastave, sodelovali na protestih in oblasti držav, v katerih so živeli, pozivali k priznanju Slovenije.
“Prav države, v katerih imamo močne slovenske skupnosti, so bile med prvimi, ki so Slovenijo priznale kot samostojno državo,” je izpostavila ministrica.
Država mora rojakom stopiti naproti
Ministrica je poudarila odgovornost države, da rojakom pomaga ohranjati slovenski jezik, kulturo in narodno pripadnost. Tistim, ki se želijo vrniti ali preseliti v Slovenijo, bi morala po njenih besedah odpreti vrata, drugim pa omogočiti tesno sodelovanje z domovino.
“Res moramo stopiti naproti. Vem, da se tega zaveda tudi 16. vlada Republike Slovenije,” je sklenila Lep Šimenko.
Večer so s skladbama Domača hiša in Slovenec sem popestrili Fantje z Jožefovega hriba pod vodstvom Primoža Krta. Srečanje se je končalo s slovensko himno, ki jo je zapela vsa dvorana.
