Ministrstvo za solidarno prihodnost je ob začetku gradnje 84 javnih najemnih stanovanj v Hrastniku predstavilo načrte stanovanjske politike za prihodnje mandatno obdobje. Minister Simon Maljevac in državni sekretar Klemen Ploštajner sta ob tem poudarila, da želi država v obdobju 2026–2030 utrditi že vzpostavljen sistem ter ga postaviti med ključne razvojne politike.
Na ministrstvu so izpostavili, da „ostaja gradnja javnih najemnih stanovanj osrednji steber stanovanjske politike“, pri čemer bodo občinam in stanovanjskim skladom še naprej zagotavljali podporo. „Na voljo so ugodni finančni viri, tudi nepovratna evropska sredstva,“ so navedli in dodali, da želijo povečati obseg projektov po vsej državi.
Poseben poudarek bo v prihodnjem obdobju namenjen zemljiški politiki. Na ministrstvu so pojasnili, da so že identificirali „164 potencialnih zemljišč, na katerih bi lahko zraslo približno 9000 stanovanj“, kar naj bi omogočilo stalno in predvidljivo gradnjo. Ta zemljišča naj bi skupaj z novimi projekti predstavljala temelj za dolgoročno povečevanje ponudbe.
Ob tem načrtujejo tudi „pospešitev postopkov gradnje, boljše načrtovanje in umeščanje v prostor ter digitalizacijo postopkov“. Po njihovih navedbah naj bi ti ukrepi skrajšali čas od načrtovanja do izvedbe projektov.
Spremembe davčne politike in najemnega sistema
V načrtu je tudi prenova davčne zakonodaje na področju stanovanj. Na ministrstvu poudarjajo, da želijo „omejiti turistično rabo stanovanj in naložbene nakupe ter podpreti stanovanjsko rabo“. S tem naj bi se povečala dostopnost stanovanj za dolgoročni najem in nakup.
Napovedujejo tudi prenovo sistema javne najemne službe, s katero naj bi „zagotovili več stanovanj za ugoden dolgoročen najem“. Cilj je okrepiti vlogo države in javnih institucij na najemnem trgu.
Primerjava z izhodiščnim stanjem
Minister Maljevac je ob predstavitvi poudaril, da je bilo izhodišče ob začetku mandata izrazito šibko. „Slovenija ni imela javne stanovanjske politike, projekti so obstajali, vendar ni bilo financiranja, zato so ostajali v predalih,“ je dejal. Ob tem je opozoril, da je Računsko sodišče preteklo obdobje ocenilo kot neučinkovito.
Izpostavil je tudi finančni vidik: „Od 2012 do 2022 je bilo v stanovanjsko področje vloženih manj kot 14 milijonov evrov proračunskih sredstev.“ Po njegovih besedah je danes stanje drugačno, saj so „zagotovljena rekordno visoka sredstva in največ projektov v fazi gradnje ali tik pred začetkom“.
Državni sekretar Ploštajner je poudaril, da bo financiranje v prihodnjih letih bistveno obsežnejše. „Do leta 2028 bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj na voljo skoraj 700 milijonov evrov, kar je približno 50-krat več kot v prejšnjem obdobju,“ je dejal.
Na ministrstvu so ob tem izpostavili, da so „vzpostavili stabilen in predvidljiv sistem financiranja ter prilagodili zakonodajo, da spodbuja projekte v lokalnih okoljih“. Po njihovih navedbah to omogoča občinam in stanovanjskim skladom dolgoročno načrtovanje glede na potrebe prebivalstva ter razvoj posameznih regij.
