Ministrstvo za solidarno prihodnost se je odzvalo na očitke glede višine pavšalnih cen in razvrščanja uporabnikov v sistem dolgotrajne oskrbe ter zavrnilo navedbe o nepravilnostih pri oblikovanju cen in delovanju sistema.
Na ministrstvu poudarjajo, da sodelovanje z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije poteka redno in strokovno, saj sta oba ključna nosilca sistema dolgotrajne oskrbe. Napovedujejo tudi dodatna pojasnila na seji skupščine ZZZS, kjer bodo predstavili podrobnosti o izračunih pavšalnih cen.
Pavšalne cene kot prehodna rešitev, ne končni model
Na ministrstvu zavračajo očitke, da so pavšalne cene določene arbitrarno. „Pavšalne cene so bile določene na podlagi vnaprej opredeljenega metodološkega okvira in v sodelovanju s strokovno javnostjo, izvajalci ter Skupnostjo socialnih zavodov,“ poudarjajo.
Ob tem dodajajo, da gre za začasni mehanizem, namenjen prehodu v novi sistem dolgotrajne oskrbe. Ta naj bi se do septembra nadgradil z uvedbo sistema beleženja dejansko opravljenih storitev, kar bo omogočilo natančnejše določanje cen.
Ministrstvo zavrača tudi trditve o bistveno višjih stroških od načrtovanih. „Po zadnji finančni projekciji je bila skupna predvidena mesečna poraba ocenjena na približno 28 milijonov evrov, v prvem mesecu izvajanja sistema pa je bilo izplačanih približno 40 milijonov evrov, kar pomeni približno 30-odstotno povečanje glede na projekcije, nikakor pa ne štirikratnega odstopanja,“ navajajo.
Kot pojasnjujejo, so na odstopanja vplivali tudi dodatni dejavniki, med drugim večje število uporabnikov, spremembe v strukturi upravičencev in vključitev dodatnih izplačil.
Več kot 30 tisoč uporabnikov v sistemu
Ministrstvo zavrača tudi očitke, da je v sistem dolgotrajne oskrbe vključenih premalo ljudi. Po njihovih podatkih je trenutno vključenih več kot 30 tisoč uporabnikov, večinoma v institucionalnem varstvu.
„Mesečni stroški za bivanje in prehrano so se v številnih primerih občutno znižali, kar predstavlja pomembno razbremenitev gospodinjstev in večjo dostopnost storitev dolgotrajne oskrbe,“ navajajo.
Sredstva se po njihovih pojasnilih uporabljajo namensko – za plače zaposlenih, materialne stroške, izvajanje storitev ter amortizacijo opreme in infrastrukture.
Razvrščanje uporabnikov v domeni izvajalcev
Glede razvrščanja uporabnikov ministrstvo poudarja, da gre za strokovno odločitev izvajalcev. „Ustreznost razvrščanja uporabnikov v kategorije dolgotrajne oskrbe je izključno v domeni izvajalcev in njihovih strokovnih služb,“ so zapisali.
Ob tem priznavajo, da so zaznali določene primere dvigov kategorij tik pred uvedbo sistema, zato so izvajalce pozvali k dodatnim pojasnilom. „Takšno ravnanje bi lahko predstavljalo morebitno izigravanje sistema, zato je pomembno, da so vse odločitve strokovno utemeljene in transparentne,“ poudarjajo.
Možne spremembe pavšala po analizi podatkov
Na ministrstvu še dodajajo, da ima minister zakonsko pristojnost za prilagoditev višine pavšala. „Če se bo na podlagi podatkov in analiz izkazalo, da je to potrebno, bo to tudi storjeno,“ navajajo.
Pri tem poudarjajo, da mora sistem dolgoročno odražati dejanske stroške izvajanja storitev ter zagotavljati stabilno in kakovostno oskrbo, o morebitnih spremembah pa bodo najprej obveščeni izvajalci in ZZZS.
