Moški imajo po izsledkih obsežne ameriške raziskave bistveno večje tveganje za smrt zaradi tako imenovanega „sindroma zlomljenega srca“ kot ženske, čeprav se bolezen pogosteje pojavlja prav pri ženskah. Gre za stanje, ki je v medicini znano kot takotsubo kardiomiopatija in je tesno povezano z močnim stresom.
Sindrom se pogosto razvije po nenadnih in intenzivnih čustvenih ali telesnih obremenitvah, kot so smrt bližnje osebe, huda bolezen, nesreča ali drug travmatičen dogodek. Klinična slika je lahko zelo podobna srčnemu infarktu, zaradi česar bolniki pogosto poiščejo nujno medicinsko pomoč.
Takotsubo kardiomiopatija povzroči začasno oslabitev srčne mišice, pri čemer se levi prekat spremeni v značilno obliko, po kateri je bolezen tudi dobila ime. Najpogostejši simptomi vključujejo bolečino ali nelagodje v prsih, težko dihanje, razbijanje srca ter motnje srčnega ritma. Zaradi podobnosti s srčnim infarktom je natančna diagnostika ključna.
Raziskava, ki je analizirala podatke skoraj 200.000 odraslih bolnikov v ZDA med letoma 2016 in 2020, je pokazala, da je bila stopnja umrljivosti pri ženskah 5,5 odstotka, medtem ko je bila pri moških več kot dvakrat višja in je dosegla 11,2 odstotka.
Zakaj so izidi pri moških slabši
Avtorji študije opozarjajo, da natančni razlogi za to razliko še niso povsem pojasnjeni. Med možnimi dejavniki omenjajo hormonske razlike, zlasti zaščitno vlogo estrogena pri ženskah, ter dejstvo, da je pri moških pogostejši sprožilec fizični stres, ki lahko poteka bolj nenadno in agresivno kot čustveni stres, značilnejši za ženske.
Poleg same umrljivosti so raziskovalci zabeležili tudi številne resne zaplete, ki spremljajo to bolezen. Med njimi so kardiogeni šok, ko srce ne zmore učinkovito črpati krvi, motnje srčnega ritma, srčni zastoj, srčno popuščanje in celo možganska kap. Prav zapleti pomembno vplivajo na prognozo in dolgoročno zdravje bolnikov.
Pomen zgodnjega prepoznavanja in spremljanja
Strokovnjaki poudarjajo, da sindrom zlomljenega srca ni nedolžno ali zgolj prehodno stanje. Čeprav se pri številnih bolnikih delovanje srca sčasoma izboljša, je v akutni fazi tveganje zapletov veliko, zato so potrebni skrbno spremljanje, pravočasno zdravljenje in individualno prilagojen terapevtski pristop.
Raziskava hkrati opozarja na še vedno zaskrbljujoče visoko umrljivost, zlasti pri moških, in odpira vprašanja o potrebi po nadaljnjih raziskavah. Cilj prihodnjih študij bo boljše razumevanje mehanizmov bolezni ter razvoj učinkovitejših načinov zdravljenja in preprečevanja najtežjih zapletov.
