Elon Musk je na sodišču v Kaliforniji vložil tožbo proti podjetjema OpenAI in Microsoft ter zahteva odškodnino, ki bi lahko po njegovih navedbah dosegla do 134 milijard dolarjev. V sodnih dokumentih trdi, da sta podjetji nezakonito ustvarili dobičke na podlagi njegove pretekle podpore organizaciji, ki je bila ob ustanovitvi zasnovana kot neprofitna.
Po navedbah iz tožbe naj bi OpenAI od Muska od leta 2015 prejel med 65.5 in 109.4 milijarde dolarjev koristi, Microsoft pa med 13.3 in 25.1 milijarde dolarjev, kar naj bi predstavljalo neupravičeno obogatitev na račun prvotnega poslanstva organizacije.
Musk, ki je bil med soustanovitelji OpenAI, je organizacijo zapustil leta 2018. Danes vodi podjetje xAI, ki razvija lastnega klepetalnega robota Grok in neposredno konkurira OpenAI. V tožbi navaja, da je prestrukturiranje OpenAI v poslovni subjekt pomenilo odmik od ustanovnega cilja razvoja umetne inteligence v javno korist.
Po njegovih navedbah je bil prav ta premik ključen za nastanek visokih prihodkov, do katerih naj bi bila upravičena podjetja, ne pa tudi prvotni podporniki neprofitnega modela.
OpenAI in Microsoft: zahtevek je neutemeljen
V ločenih sodnih vlogah sta OpenAI in Microsoft zahtevala, naj sodišče zavrne večino Muskovih dokazov in omeji nastop njegovega finančnega izvedenca pred poroto. Trdita, da so izračuni o domnevni škodi „izmišljeni“, „nepreverljivi“ in „brez precedensa“.
OpenAI je Muskove trditve označil za del „nadlegovalne kampanje“, Microsoft pa je sporočil, da ni dokazov, da bi podjetje „pomagalo in podpiralo“ morebitne kršitve ustanovnega poslanstva OpenAI. Microsoft je v OpenAI prvič investiral leta 2019, ko je bil Musk že izven organizacije.
Podjetji opozarjata tudi, da tožba pomeni poskus, da bi nekdanji donator pridobil prenos več deset milijard dolarjev iz organizacije, ki je bila sprva neprofitna, k posamezniku, ki je danes neposredni konkurent.
Vloga finančnega izvedenca in spor o izračunih
Musk v tožbi navaja, da je morebitno finančno škodo ocenil strokovnjak C. Paul Wazzan. Poleg denarne odškodnine zahteva tudi možnost dodatnih sodnih ukrepov, med katerimi pa v vlogah ni natančno opredeljeno, kakšne omejitve bi lahko sodišče naložilo podjetjema.
Odvetniki OpenAI in Microsofta zahtevajo, naj sodišče Wazzanovo analizo v celoti izloči iz dokaznega postopka in poroti ne dovoli vpogleda v izračune, ki po njihovem mnenju nimajo pravne in ekonomske podlage.
Sojenje z poroto predvideno za april
Sodnik v Oaklandu je v začetku meseca odločil, da se bo postopek nadaljeval s porotniškim sojenjem, ki je predvideno za april. Musk v vlogah navaja, da je v začetni fazi OpenAI prispeval 38 milijonov dolarjev oziroma približno 60 odstotkov začetnih sredstev, ki so omogočila zaposlitev prvih sodelavcev, povezovanje ustanoviteljev in pridobivanje dodatne podpore.
Njegovi odvetniki trdijo, da ima nekdanji ustanovitelj pravico do povračila, ki lahko bistveno presega začetni vložek, če so bili dobički ustvarjeni na podlagi ravnanj, ki naj bi bila v nasprotju z izvirnim poslanstvom organizacije.
OpenAI in Microsoft vztrajata, da gre za neutemeljen zahtevek in da tožba ne temelji na dejanskih pravnih obveznostih, temveč na poslovnem sporu med nekdanjimi partnerji, ki danes delujejo na istem trgu umetne inteligence.
