Ministrstvo za zdravje je na Brdu pri Kranju pripravilo konferenco NOO eZdravje 2026, na kateri so predstavili projekte digitalne preobrazbe slovenskega zdravstvenega sistema, financirane tudi z evropskimi sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Na ministrstvu poudarjajo, da je digitalizacija ena ključnih razvojnih naložb v zdravstvu, namenjena izboljšanju dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev.
Na ministrstvu navajajo, da skupna vrednost investicije znaša 101,3 milijona evrov, pri čemer 83 milijonov evrov prispeva Mehanizem za okrevanje in odpornost. Sredstva so namenjena vzpostavitvi sodobnih digitalnih rešitev za vse ključne deležnike zdravstvenega sistema – od pacientov in izvajalcev zdravstvenih storitev do odločevalcev in plačnikov storitev.
Na ministrstvu izpostavljajo, da projekt vključuje nadgradnjo digitalnih storitev in infrastrukture, ki naj bi omogočile hitrejši ter varnejši dostop do zdravstvenih podatkov. Med cilji so tudi boljša komunikacija s pacienti, sistematično spremljanje kakovosti zdravstvenih storitev na podlagi podatkov ter učinkovitejše načrtovanje zdravstvenih obravnav.
Udeležence konference je uvodoma nagovorila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Poudarila je, da digitalna transformacija predstavlja enega največjih organizacijskih premikov v javnem sektorju. „Zahteva tudi vlaganje v digitalne kompetence zaposlenih, v usposabljanje in v razvoj nove generacije zdravstvenih in IT strokovnjakov. Zahteva pogum. Toda alternativa je stagnacija ali celo nazadovanje,“ je dejala.
Na ministrstvu opozarjajo, da digitalizacija zdravstva podpira cilje Nacionalnega plana zdravstvenega varstva za obdobje 2026–2036. Ministrica je ob tem izpostavila tudi pomen praktične uporabe novih rešitev v zdravstvenih ustanovah. „Ključno je, kako jih uvajamo v vsakodnevno prakso zavodov, da jih boste tudi sami uporabniki prepoznali kot ključni pripomoček za lažje, hitrejše in bolj kakovostno delo,“ je poudarila. Dodala je še, da je digitalizacija zdravstva „generacijski projekt, ki presega mandate posameznih vlad in zahteva strokovno kontinuiteto ter odgovornost vseh nas“.
Na ministrstvu poudarjajo tudi pomen evropskih sredstev pri izvedbi projekta. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je izpostavila, da je investicija v digitalno preobrazbo zdravstva v višini 83 milijonov evrov v času izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost ostala nespremenjena.
Generalna direktorica direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Teja Batagelj je poudarila, da je NOO pomembno spodbudil proces digitalne preobrazbe, ki je sistemsko podprt tudi z zakonodajo. „Danes se ne odločamo o tem, ali bomo transformacijo digitalizacije zdravstva izvedli. To odločitev smo kot država že sprejeli. Odločamo pa se, ali bomo to izvedli usklajeno, sistematično in na nivoju, kot ga slovensko zdravstvo zasluži,“ je dejala.
Na konferenci so predstavili tudi več konkretnih projektov digitalne prenove zdravstva. Med njimi so nadgradnja portala zVEM, vzpostavitev centralnega komunikacijskega vozlišča za varno komunikacijo, avtomatizacija razporedov dela v bolnišnicah ter uvedba sistemov za prepoznavo govora pri pripravi medicinske dokumentacije.
Na ministrstvu izpostavljajo tudi projekte centralnega shranjevanja slikovnih preiskav (C-PACS), vzpostavitev podatkovnega skladišča za strateško upravljanje zdravstvenega sistema, digitalizacijo fizičnih zdravstvenih kartonov ter projekt eKarton z enotnim podatkovnim modelom. Poseben poudarek namenjajo tudi digitalni podpori nujni medicinski pomoči, vzpostavitvi nacionalnega registra zdravil, robotizirani pripravi zdravil v bolnišnicah ter nadgradnji sistema eNaročanja v enotni centralni urnik.
Na ministrstvu poudarjajo, da je skupni cilj teh projektov vzpostaviti povezan, podatkovno podprt in uporabniku prijazen zdravstveni sistem, ki bo izboljšal dostopnost, varnost in učinkovitost zdravstvenih storitev. Ob tem izpostavljajo, da bo država s centralizacijo digitalnih rešitev zagotavljala enotno infrastrukturo in kibernetsko varnost, medtem ko bodo izvajalci zdravstvene dejavnosti ohranili strokovno in organizacijsko avtonomijo pri svojem delu.
