Iskanje sledi življenja na Marsu se že dolgo opira na analizo kamnin, ki razkrivajo, kakšni pogoji so nekoč vladali na rdečem planetu. Posebej pomembno obdobje je čas pred približno 3 do 4 milijardami let, ko naj bi bilo okolje bistveno bolj vlažno in potencialno primerno za življenje.
Raziskava Ameriškega geološkega društva, objavljena v reviji Geology, razkriva enega najbolj nenavadnih dokazov do zdaj – sled močne peščene nevihte, ki je nekoč divjala skozi krater Gale.
Prvi neposreden dokaz takšnega dogodka
Raziskavo, povezano z delom roverja Curiosity, je vodil planetarni geolog Steven Banham. Ekipa je v sedimentnih kamninah opazila posebne valovite strukture, ki jih na Marsu doslej še niso zaznali.
Gre za drobne, valovite plasti peska, ki nastanejo le v zelo specifičnih pogojih – ko močan veter v kratkem času premika večje količine drobnega materiala.
“Vsi vedo, da je na Marsu pihal veter. Obstajala je atmosfera, zato so morale obstajati tudi nevihte. Ampak to je prvi jasen dokaz takšnega dogodka, ki smo ga našli,” pravi Banham.
Nevihta, ki je trajala le nekaj ur
Za razliko od večine geoloških zapisov, ki beležijo dolgotrajne procese, te strukture kažejo na dogodek, ki je trajal izjemno kratek čas – morda le nekaj minut ali ur.
To pomeni, da znanstveniki niso odkrili le splošnih razmer, ampak konkreten trenutek v zgodovini planeta.
“Kar me preseneča, je, da si lahko predstavljaš določen trenutek – nekje pred 3,6 milijarde let, ko se je skozi krater Gale valil peščeni vihar,” opisuje Banham. “Kot prizor iz filma Dune – potem pa se je naslednji dan vse umirilo.”
Naključno odkritje, ki odpira nova vprašanja
Do odkritja je prišlo skoraj po naključju. Med pregledovanjem panoramskih posnetkov roverja Curiosity je ekipa opazila nenavadne vzorce in se odločila za podrobnejše snemanje.
“To je bilo povsem nepričakovano. Teh struktur sploh nismo iskali,” pravi Banham.
Podrobnejša analiza je nato potrdila, da gre za edinstvene vetrovne strukture, ki jih znanstveniki povezujejo s kratkotrajnimi, a intenzivnimi nevihtami.
Mars je imel nekoč gostejše ozračje
Odkritje ima pomembne posledice za razumevanje zgodnjega Marsa.
Današnje ozračje je pretanko, da bi lahko povzročilo takšne premike peska. To pomeni, da je bilo nekoč bistveno gostejše – verjetno precej bolj podobno Zemljinemu.
“Te usedline same po sebi kažejo, da je bilo ozračje takrat gostejše kot danes,” poudarja Banham.
Kaj še iščejo znanstveniki
Čeprav odkritje neposredno ne dokazuje obstoja življenja, pomaga dopolniti sliko okolja, v katerem bi življenje lahko obstajalo.
Naslednji cilj raziskovalcev je še bolj konkreten: najti dokaze o dežju.
“Verjetno je deževalo, saj imamo dokaze o rekah in jezerih. Ampak neposrednih dokazov o padavinah še nimamo,” pravi Banham. “To bi bila prava prelomnica.”
