Napetosti na Bližnjem vzhodu še naprej močno vplivajo na finančne trge. Cene nafte so se po sunkovitem padcu znova obrnile navzgor, vlagatelji pa so začasno našli nekaj olajšanja po odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da odloži napad na iransko elektroenergetsko omrežje.
Cena severnomorske nafte Brent se je zvišala za 4,2 odstotka in dosegla 104,21 dolarja za sod, ameriška nafta pa je pridobila 4,3 odstotka in se ustavila pri 91,93 dolarja. Gre za delno okrevanje po skoraj 10-odstotnem padcu v začetku tedna.
Odlog napada in Hormuška ožina v središču pozornosti
Odločitev o odlogu je sledila Trumpovemu ultimatumu Iranu, naj v 48 urah ponovno odpre Hormuško ožino, ki ga je nato podaljšal za 5 dni. Pri tem je omenil „produktivne“ pogovore s Teheranom, čeprav Iran zanika, da bi se pogajanja sploh odvijala.
Kljub temu promet skozi eno ključnih svetovnih plovnih poti ostaja moten. Hormuška ožina je ključna za približno petino svetovne dobave nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, kar ohranja pritisk na energetske trge.
Delnice v Aziji so se na novice odzvale z rastjo. Najširši indeks MSCI azijsko-pacifiških delnic brez Japonske je pridobil 1 odstotek, japonski Nikkei 0,8 odstotka, hongkonški Hang Seng pa 1,4 odstotka.
Trgi še vedno brez jasne smeri
Kljub kratkotrajnemu optimizmu ostaja slika neenotna. Terminske pogodbe na ameriške indekse so zdrsnile – Nasdaq za 0,6 odstotka, S&P 500 za 0,5 odstotka. Tudi evropski terminski indeksi so bili pod pritiskom, pri čemer je EUROSTOXX 50 izgubil 0,9 odstotka.
Na valutnih trgih si je ameriški dolar opomogel. Evro je zdrsnil na 1,1585 dolarja, britanski funt na 1,3394 dolarja, dolar pa se je okrepil tudi proti japonskemu jenu.
Po poročanju Reutersa so vlagatelji zaradi energetskega šoka začeli opuščati pričakovanja o zniževanju obrestnih mer. Donosnost ameriških državnih obveznic se je tako znova zvišala – 2-letna na 3,9136 odstotka, 10-letna pa za več kot 4 bazične točke.
Pritisk na inflacijo, povezan z energenti, krepi pričakovanja, da bodo centralne banke v ZDA, Veliki Britaniji in evrskem območju vztrajale pri višjih obrestnih merah dlje, kot so trgi še nedavno predvidevali.
Medtem se je cena zlata znižala za približno 1 odstotek, kar kaže na začasen umik vlagateljev iz varnih naložb.
