Zveza Nato v prihodnjih dveh letih pripravlja okrepitev obrambne drže ob evropskih mejah z Rusijo z vzpostavitvijo obsežnega, tehnološko podprtega obrambnega območja, v katerem bi ključno vlogo igrali senzorji, brezpilotni sistemi in delno avtonomne platforme.
Po navedbah nemškega brigadnega generala Thomasa Lowina, namestnika načelnika generalštaba za operacije v poveljstvu Natovih kopenskih sil v Izmirju, je cilj ustvariti pas, ki bi ga morebitne sovražne sile morale prečkati, še preden bi lahko začele prodor v globino zavezniškega ozemlja. Takšno območje bi bilo opremljeno z gosto mrežo zaznavnih in obrambnih zmogljivosti, ki bi delovale skoraj brez neposredne prisotnosti vojakov.
Jedro sistema bi predstavljala široka mreža senzorjev, razporejenih na tleh, v zraku, v vesolju in tudi v kibernetskem prostoru. Ti bi zbirali podatke o premikih nasprotnika, uporabi orožja in drugih dejavnikih na bojišču ter jih v realnem času delili z državami članicami.
Na podlagi teh podatkov bi se aktivirali različni obrambni elementi, med njimi oboroženi droni, delno avtonomna bojna vozila, brezpilotni kopenski roboti ter avtomatizirani sistemi zračne in raketne obrambe. Kljub visoki stopnji avtomatizacije pa naj bi končna odločitev o uporabi orožja ostala v rokah ljudi, kar naj bi bilo eno od temeljnih načel sistema.
Uporaba umetne inteligence in računalništva v oblaku
Načrt predvideva tudi večjo vlogo umetne inteligence in računalništva v oblaku, ki bi omogočala obdelavo velikih količin podatkov in usklajevanje delovanja različnih komponent obrambnega pasu. Hkrati bi zavezništvo okrepilo obstoječe zaloge orožja in ohranilo stalno nameščene enote na približno enaki ravni kot danes, s čimer bi se združili klasični in tehnološko napredni elementi obrambe.
Po navedbah iz nemškega tiska so prvi deli takšnega koncepta že v fazi preskušanja v okviru pilotnih projektov na Poljskem in v Romuniji. Če ne bo večjih zapletov, bi lahko celoten sistem postopno uvedli do konca leta 2027.
Vzporedne pobude v EU in nacionalni protidronski sistemi
Načrti Nata se ujemajo s širšimi razpravami v Evropski uniji o zaščiti zračnega prostora pred brezpilotnimi letalniki. Po več primerih vdorov ruskih ali neidentificiranih dronov na Poljskem, v Nemčiji, Romuniji, na Danskem in v Belgiji je Evropska komisija lani predstavila zamisel o vzpostavitvi t. i. zidu dronov, katerega natančna arhitektura še ni določena.
EU se pri tem naslanja tudi na izkušnje Ukrajine, ki se z obsežnimi napadi brezpilotnih letal sooča že več kot 3 leta, zlasti na področju zaznavanja, elektronskega bojevanja in hitrega odzivanja na nizko leteče cilje.
Poljska vlada se medtem pripravlja na podpis pogodbe za vzpostavitev največjega sistema za boj proti dronom v Evropi. Obrambni minister Wladyslaw Kosiniak-Kamysz je napovedal, da bo pogodba sklenjena še ta mesec in da bo vključevala več vrst orožja in zaznavnih sistemov.
Podrobnosti o vrednosti projekta in sodelujočem konzorciju za zdaj niso javne, minister pa je odločitev utemeljil z nujno operativno potrebo glede na varnostne razmere na vzhodnem robu Nata.
