Predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi, ki so ga vložili v Levici, Vesni in Svobodi, želi odpraviti razlike med stanovalci v domovih za starejše, ki so nastale po uvedbi sistema dolgotrajne oskrbe. Po predlogu bi se izenačili pogoji za tiste, ki so bili v domove sprejeti pred 1. decembrom, in tiste, ki so prišli po tem datumu. Kot poroča STA, zakon ureja tudi sofinanciranje stroškov zaradi sprememb plačne zakonodaje.
Z uvedbo pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki se je začela izvajati 1. decembra, je bilo približno 20.000 stanovalcev prevedenih v novi sistem. Ti so že s položnico za december plačali le nastanitev in prehrano, medtem ko je bila oskrba krita iz sredstev za dolgotrajno oskrbo.
Razlike v plačilih in pozivi k ukrepanju
Društvo Srebrna nit je marca opozorilo na neenakosti, ki so nastale v praksi. Kot so zapisali v javnem pismu, lahko v isti sobi doma za starejše bivata osebi z enako potrebo po oskrbi, a plačujeta bistveno različne zneske.
„Stanovalec, ki je bil v domu pred 1. decembrom, plačuje le stroške prehrane in nastanitve, medtem ko tisti, sprejet kasneje, plačuje polno ceno storitev,“ so izpostavili.
Po njihovih navedbah je bilo januarja takšnih stanovalcev 1207. Ker njihove vloge za dolgotrajno oskrbo še niso rešene, so obravnavani po zakonu o socialnem varstvu, kar pomeni višje stroške. Število je lahko še večje, saj 12 domov s približno 2000 stanovalci ministrstvu ni posredovalo vseh podatkov.
Društvo opozarja tudi, da stanovalci, sprejeti po 1. decembru, nimajo več možnosti za uveljavljanje dodatka za pomoč in postrežbo, kar njihov položaj še poslabšuje. Takšno razlikovanje po njihovem mnenju predstavlja kršitev načela enakosti pred zakonom.
Hitrejši postopki in povračila stroškov
Predlog zakona predvideva, da bi bili stanovalci, sprejeti med 1. decembrom lani in 31. decembrom letos, obravnavani prednostno, da bi lahko hitreje prešli v sistem dolgotrajne oskrbe.
Upravičeni naj bi bili tudi do delnega povračila stroškov za nazaj, in sicer v višini, kot če bi bili v tem obdobju že upravičeni do denarnega prejemka iz sistema dolgotrajne oskrbe.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je namreč s 1. decembrom uvedel tudi pravico do denarnega prejemka, ki je odvisen od kategorije upravičenca.
Predlog določa tudi, da mora izvajalec storitev uporabniku zagotoviti več oskrbe, če se mu za najmanj tri mesece bistveno zmanjša samostojnost. Ob spremembi kategorije dolgotrajne oskrbe je treba pripraviti nov osebni načrt.
Zaradi naraščajočega števila vlog bodo lahko centri za socialno delo pri ocenjevanju upravičenosti vključili tudi zunanje strokovnjake.
Predlog med drugim znova uvaja sofinanciranje dodatnih stroškov dela in kadrov v domovih ter v institucionalnem varstvu za odrasle s posebnimi potrebami. Sredstva za domove naj bi zagotavljali iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, za institucionalno varstvo pa iz državnega proračuna.
