Specializirano državno tožilstvo je v zadevi Teš 6 uvedlo preiskavo zoper nekdanjega gospodarskega ministra Mateja Lahovnika zaradi suma zlorabe položaja. Odločitev o uvedbi kazenskega postopka še ni bila sprejeta, so po poročanju STA pojasnili na tožilstvu. Zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov dodatnih informacij ne morejo posredovati.
Na zadnji obravnavi prejšnji teden je zagovornik enega od obdolženih Josefa Reisla napovedal vložitev dodatnih listin iz spisa ljubljanskega okrožnega sodišča, ki naj bi po njegovih besedah Lahovnika obremenjevale. Očitki se nanašajo na nepravilnosti v času njegovega ministrovanja med letoma 2008 in 2010, ki naj bi predstavljale zlorabo uradnega položaja.
Lahovnik: Za projekt nisem dal zelene luči
Lahovnik je v odzivu za STA poudaril, da sam ni odobril gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, saj po njegovih besedah naložbe ni izvajala vlada ali gospodarsko ministrstvo, temveč organi Holdinga Slovenske elektrarne in Teša.
Izpostavil je tudi časovni vidik projekta. „Proti meni tudi po 16 letih, odkar nisem več minister, ni sprožen kakršen koli kazenski postopek v zvezi s to zadevo,“ je dejal.
Spomnil je, da je policija leta 2023 zaključila preiskavo zoper njega, nekdanjega premierja Boruta Pahorja in nekdanjega finančnega ministra Franca Križaniča ter jih po njegovih besedah takrat razbremenila vseh sumov.
Dodal je, da je bil v zvezi z zadevo že zaslišan in da je ob tem podal obsežen zagovor skupaj z dokumentacijo, ki ga po njegovem mnenju razbremenjuje odgovornosti. Ob tem je opozoril, da nekateri mediji o zadevi poročajo napačno.
Tožilstvo sicer v postopku zoper prvoobtoženega, nekdanjega direktorja Teša Uroša Rotnika, in druge obtožene očita sporno nabavo merilne tehnike ter zlorabo položaja pri izbiri izvajalca za gradnjo šestega bloka.
Obtoženi krivdo zavračajo. Izjema je pravni naslednik proizvajalca opreme Alstom, ameriško podjetje General Electric, ki je krivdo priznalo. Sodišče mu je naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni ter 50.000 evrov sodnih stroškov. Po ugotovitvah sodišča je podjetje z zlorabo položaja pridobilo 261 milijonov evrov protipravne koristi, ki jih je moralo vrniti.
